Lani rojena Slovenka bo dočakala dobrih 83 let

Mednarodni dan starejših: Ena od temeljnih pravic je dostojno preživljanje starosti – Starejših bo največ v Aziji in Afriki
Fotografija: Ker se dolžina pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu hitro povečuje, se poraja vprašanje, ali je tradicionalna meja 65 let, pri kateri so prebivalci uvrščeni med starejše, sploh še ustrezna. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Ker se dolžina pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu hitro povečuje, se poraja vprašanje, ali je tradicionalna meja 65 let, pri kateri so prebivalci uvrščeni med starejše, sploh še ustrezna. Foto Leon Vidic

Ljubljana – Staranje prebivalstva je glavni svetovni razvojni izziv v 21. stoletju. Če hočemo zgraditi prihodnost, ki upošteva načelo, da nikogar ne pustimo zadaj, bo treba več pozornosti namenjati prebivalcem, starejšim od 60 let, ki jih bo do leta 2030 že 1,4 milijarde, sporoča OZN ob današnjem mednarodnem dnevu starejših.

Tema današnjega dneva, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1990, so – ob letošnji 70-letnici sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic – pravice starejših. Ena od temeljnih pravic je dostojno preživljanje starosti, pa naj bo to v domačem okolju, oskrbovanem stanovanju, domu za starejše; ena od zanimivih oblik bivanja starejših, ki v zahodnoevropskih državah ni več posebnost, pa je bivanje starejših v skupnosti.


Zagotavljanje ustreznih razmer


Do leta 2050 bo starih nad 60 let že dve milijardi ljudi, kar bo takrat več kot petina svetovnega prebivalstva. Število starejših bo najhitreje raslo v razvijajočem se svetu, največ jih bo v Aziji, pa tudi v Afriki, kjer število prebivalcev najhitreje narašča. Pri tem je treba zagotoviti ustrezne razmere, da bi lahko starejši s svojimi dragocenimi izkušnjami še vedno prispevali k delovanju družbe, ugotavljajo v OZN.

Medtem ko je v Sloveniji meja, ko naj bi se začela starost, določena pri 65 letih, v OZN navajajo starost 60 let. Starostne meje niso natančno določili, saj je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v posameznih državah zelo različno. Pred štirimi leti je na primer moški v Lesotu lahko pričakoval, da bo živel samo 40 let, moški v desetih drugih afriških državah in Afganistanu pa naj bi živeli manj kot 50 let. Afganistan je bil tudi edina država, v kateri je bilo pričakovano trajanje življenja za ženske krajše kot za moške.


Ali je meja 65 let še ustrezna?


V vseh evropskih državah je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu daljše od 65 let, v 24 državah je za moške in ženske presegalo 75 let, v petnajstih pa so več kot 75 let lahko pričakovale samo ženske. Najdaljše življenje se je obetalo Hongkonžankam, skoraj 87 let. V Sloveniji lani rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal dobrih 78 let ali 5,6 leta manj kot lani rojena deklica; ta namreč lahko pričakuje dobrih 83 let, ugotavljajo na statističnem uradu.

Pričakovano trajanje življenja se je v zadnjih treh desetletjih pri moških podaljšalo za 9,8, pri ženskah pa za 7,4 leta. Ker se dolžina pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu hitro povečuje, se poraja vprašanje, ali je tradicionalna meja 65 let, pri kateri so ljudje uvrščeni med starejše, sploh še ustrezna. Zanimiv je tudi podatek Sursa, da je lani pri nas 268 prebivalcev več umrlo, kot se jih je rodilo – to pa se je zgodilo prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom.

Položaj starejših v družini Foto Infografika Dela
Položaj starejših v družini Foto Infografika Dela


Januarja letos je po podatkih Sursa v Sloveniji živelo 401.262 starejših od 65 let, kar pomeni skoraj vsak peti prebivalec; 58 odstotkov med njimi je bilo žensk. V letu dni je število starejših naraslo za 11.000. Že več zaporednih let pa se zmanjšuje število stoletnikov. Po mnenju statističnega urada sta glavna razloga za to manjše število rojstev med prvo svetovno vojno in epidemija španske gripe tik po njej. Napovedujejo, da bo po letu 2020 število stoletnikov spet skokovito naraščalo.

S staranjem nastajajo tudi spremembe v življenjskem ciklu, ko se spreminja družinski položaj starejših, na primer zaradi odselitve otrok, izgube zakonca ali partnerja, ločitve, nezmožnosti samostojnega življenja in drugih okoliščin. Na Sursu ugotavljajo, da je med Slovenci, starimi od 55 do 64 let, največ zakoncev z otroki, med 65- do 84-letniki je največ zakoncev brez otrok, med 85-letniki in starejšimi pa prevladujejo taki, ki živijo sami.


Revščini so bolj izpostavljene starejše ženske


Januarja letos je v domovih živelo 4,3 odstotka starejših od 65 let, pravijo podatki Sursa. Do starosti 70 let biva v domovih za starejše manj kot odstotek generacije, moški prihajajo v domove nekoliko prej kot ženske.

Med 84 let starimi prebivalci v domu za starejše živi povprečno vsak deseti, med starimi 95 let in več pa že vsak tretji. Le 70 odstotkov starejših, ki bivajo v domovih, pa ima dohodke, ki zadoščajo za plačilo povprečne osnovne oskrbe, ki je 20,95 evra na dan; najzahtevnejša oskrba v povprečju stane 34,72 evra. Skrb vzbujajo tudi podatki, da je pred štirimi leti pri nas živelo pod pragom tveganja revščine 290.000 ljudi, med njimi je bilo 55.000 starih nad 65 let, kar je petina; tveganju revščine pa so bolj izpostavljene starejše ženske.

Komentarji: