Le s prijavami bo nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano manj
Število nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano se je po podatkih varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano zmanjšalo, na agenciji za varstvo konkurence (AVK) pa menijo, da je kršitev veliko več, kot jih odkrijejo. Težava je, da žrtve nepoštenih praks, ki so najpogosteje tisti z manjšo tržno močjo, zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi kršiteljev ne prijavijo.
Kot je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra povedal prehranski varuh Igor Hrovatič, ki pri svojih ugotovitvah izhaja iz tekočega dela in raziskave med deležniki v prehranski verigi – v grobem kmeti, živilsko industrijo in trgovci –, ki jo je opravil konec lanskega leta, sta sprememba zakona o kmetijstvu leta 2018 in njegova dopolnitev iz leta 2019, ki se nanaša na nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano, nekoliko uredila odnose v verigi. A še vedno so zaznana enaka domnevno nedovoljena ravnanja. Pojavljajo se v celotni verigi, predvsem pa jih izvajajo kupci v odnosu do dobaviteljev, pri čemer kupci niso le trgovci, temveč tudi živilsko-predelovalna industrija.
Med najpogostejšimi nedovoljenimi ravnanji so nespoštovanje plačilnih rokov do pridelovalcev osnovne surovine; Hrovatič je pozval k razmisleku o skrajšanju plačilnih rokov za hitro pokvarljivo blago in spoštovanju razumnih rokov za vračilo zavrnjenega hitro pokvarljivega blaga. V zvezi s tem je izpostavil težavo zelenjadarjev, ki jim trgovci zavrnjeno blago vrnejo po več kot desetih dnevih. Druga pogosta nedovoljena ravnanja so izsiljevanje s cenami, promocije proizvodov posameznih trgovskih verig pod oznakami lokalno, domače, slovensko, ter neizpolnjevanje pogodb in dogovorov.
Pogosto nespoštovanje plačilnih rokov in nesklepanje pisnih pogodb.
AVK trenutno vodi tri prekrškovne postopke.
Pet podjetij osumljenih kartelnega dogovarjanja.
Covidna kriza je po beseda Hrovatiča povzročila poslabšanje ravnovesja v verigi preskrbe s hrano, kar bi lahko popravili z boljšo organiziranostjo primarnih pridelovalcev. Za zgled je navedel mlekarski sektor. Deležnike v verigi je tudi pozval, naj njemu ali AVK prijavljajo domnevna nedovoljena ravnanja; prijave so anonimne in ne vplivajo na poslovni odnos, je poudaril.
Kartelno dogovarjanje
o odkupni ceni pšenice?
Do AVK je do danes prispela le ena prijava kmetov, vse drugo so odkrili v okviru izvajanja sektorskih nalog in medijskih objav, je povedal vršilec dolžnosti direktorja Andrej Matvoz. Tudi ta je poudaril, da je zakon namenjen zaščiti šibkejših v verigi. »Če tisti, ki je šibkejši, prijavi dejanje, ne more biti kaznovan in ni predmet naših postopkov,« in pozval, da če »kdo zazna kršitev, je agencija tisti pravi organ, na katerega se lahko obrne. Imamo vsa pooblastila za izpeljavo prekrškovnega postopka, za kaznovanje, zbiranje podatkov … Smo dosti hujši kot brezzobi tiger. Naše kazni so razmeroma visoke, se pa držimo agende, da ne mislimo uničevati podjetij. Naj tisti, ki so izkoriščani, pridejo do nas in povedo, kaj konkretno je narobe.«
AVK se ne strinja z ugotovitvami prehranskega varuha, da je med najpogostejšimi nedovoljenimi ravnanji nespoštovanje plačilnih rokov. Na podlagi pregleda velikega števila pogodb velikega števila podjetij so ugotovili, da se plačilni roki večinoma spoštujejo oziroma so odmiki manjši kot v preteklosti. Pogostejši kršitvi sta nesklepanje pisnih pogodb ali pa te ne vsebujejo vseh zahtevanih členov.
Zaradi suma nedovoljenih ravnanj AVK trenutno vodi tri prekrškovne postopke. Kršitev so ugotovili pri podjetju, ki je kupilo pšenico od treh dobaviteljev, pri čemer pred dobavami z njimi ni sklenilo pisne pogodbe. Druga kršitev se nanaša na povračilo za postavitev sendvičev na prodajne police. Med pogodbenima strankama je bilo dogovorjeno, da mora dobavitelj na vsakem računu, ki ga izda za dobavo sendvičev, obračunati še nadomestilo za postavitev sendvičev na polico. To je prepovedano zato, ker sta pogodbeni stranki imeli poleg kupoprodajne pogodbe sklenjene tudi marketinške pogodbe, v katerih so bile prav tako dogovorjene določene aktivnosti s temi sendviči.
Kadrovsko podhranjena AVK
Oddelek na agenciji za varstvo konkurence, ki se ukvarja s kršitvami v prehranski verigi, deluje tri leta. Ima le dva zaposlena, potrebovali pa bi jih bistveno več. Za primerjavo: na hrvaški agenciji za varstvo konkurence se s kršitvami v prehranski verigi ukvarja 16 ljudi.
Tretji prekrškovni postopek, ki ga vodi AVK, pa je domnevno kartelno dogovarjanje o odkupni ceni pšenice. Pet podjetij (Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita, Žito) naj bi se na sestanku julija 2021, ki so ga imeli pred odkupom pšenice, dogovorilo o odkupni ceni pšenice za leto 2020. Pred sestankom podjetja cen pšenice niso imela določenih, po njem pa so sprejela cenike s praktično enakimi odkupnimi cenami, pri čemer so bile te občutno nižje kot prejšnja leta in tudi občutno nižje kot lani in letos. AVK je na podlagi tega ugotovila, da obstaja verjetnost, da so podjetja usklajeno ravnala in s tem kršila slovensko in evropsko konkurenčno zakonodajo.
Februarja je agencija izdala sklep o uvedbi postopka ugotavljanja kršitve konkurenčne zakonodaje, ki še traja. Če kršitev ugotovi, izda odločbo o prekrškovnem postopku, v katerem podjetju izreče globo, ki lahko znaša do deset odstotkov letnega prometa podjetja v prejšnjem letu. Podjetje pa se lahko globi izogne ali se mu ta zniža, če agenciji naznani kršitve konkurenčne zakonodaje in z njo sodeluje pri odkrivanju in preiskovanju ravnanj.
Zagorc: Obljuba vlade najmočnejši kartelni pritisk
Ob predstavitvi omenjenega primera se je oglasila predsednica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Dejala je, da je takšno dogovarjanje posledica ustaljene prakse; v preteklosti so pogovori o odkupnih cenah pšenice potekali tudi v okviru kmetijskega ministrstva. Poudarila je, da je »pšenica borzno blago. Ni skrivnost, da se cene določajo po tem, kaj se dogaja v okolici, saj če je cena drugačna, pšenica odhaja ven (iz države, op. p.), ali pa prihaja notri, če je cena višja.«
Obljubo vlade, da bo odkupila vso pšenico, je Zagorc ocenila kot »najmočnejši kartelni pritisk, kar sem jih doživela v zadnjih 20 letih«. In še: »Prvega julija so bile silosne kapacitete mlinarjev prazne. Pričakovana cena pšenice je bila med 250 in 330 evrov. Ob vladni najavi, da bo odkupljena vsa pšenica po 400 evrov, je cena tisti vikend raketirala do 400 evrov. In po tisti ceni so se slovenski silosi napolnili.«
Trenutna borzna cena pšenice, ki je bistveno nižja, po besedah Tatjane Zagorc ne bo imela nobenega vpliva na pšenico v silosih. Zato tudi cene kruha in izdelkov iz žit, ki so se od lanskega julija v povprečju podražili za 16 odstotkov, ne bodo padle. Ni pa cena kruha odvisna samo od cene pšenice, ampak tudi od cene energije, ki se je prav tako povišala, je dodala.
Vlada pozabila na moč
blagovnih znamk
Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je bila kritična do vladnega ukrepa spremljanja košarice cen osnovnih živil, ki naj bi pomagal omiliti prehransko draginjo. Zagorc meni, da bo ukrep močno posegel v konkurenčnost med trgovci, ki bodo pritisnili na živilsko-predelovalno industrijo, verjetno pa ukrep ne bo pomenil nič dobrega tudi za kmete. »Če bi resnično hoteli spremljati, kaj se dogaja v posameznem segmentu živil, bi morali spremljati cene konkretnega izdelka konkretnega proizvajalca v različnih trgovinah, tega pa se niti ne sme početi,« je dejala in poudarila, da je vlada pri tem ukrepu pozabila na moč blagovnih znamk, ki tudi vplivajo na ceno posameznega izdelka.
