Le testiranje brez ukrepov ne bo zaleglo

Ljubljana – Množičnega testiranja na novi koronavirus, ki je na Kitajskem že eno od učinkovitih »orodij« za zajezitev širjenja okužb, na Slovaškem pa mu po prvi, poskusni fazi tudi pripisujejo pozitivne učinke, pri nas v kratkem ni pričakovati. Prej lahko pričakujemo omejitve testiranj.

Medtem ko po mnenju infektologinje Mateje Logar na sam potek epidemije to, koliko ljudi lahko testiramo in ali zaznamo vsakega okuženega, nima velikega vpliva, Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, zagovarja testiranje »čim večjega števila prebivalstva čim bolj pogosto«. To, pravi, mora biti strateški cilj, saj so testiranje in s tem identifikacija ter izolacija bolnih pomemben ukrep v celotnem poteku epidemije.



Fafangel zagovarja čim širši protokol testiranja: »S tem omogočamo identifikacijo bolnih in njihovo izolacijo. To je skupaj z ukrepi na nacionalni ravni najbolj relevantno za zaustavitev epidemije, ki je v fazi izrednega širjenja. Namen tega je zaščita bolnišničnih kapacitet in ohranjanje dostopnosti do zdravljenja vsem.«

Najprej testi za rizične?

Dr. Bojana Beović, vodja vladne strokovne svetovalne skupine za covid-19, je za TV Slovenija izrazila pomislek, ali je sistem, po katerem pri nas že od aprila testirajo vsakogar z okužbo dihal ali simptomi, podobnimi koronavirusnim, še smiseln. Naši laboratoriji so namreč zasuti s testi. Več kot 8000 testiranj dnevno ne zmorejo. Ali ne bi bilo bolj smiselno, da v prihodnje testiramo rizične skupine ljudi ter zdravstvene delavce, delavce v domovih za ostarele oziroma vse, ki pri delu prihajajo v stik z velikim številom ljudi ter imajo v družini koga, ki sodi v ranljivo skupino? Podrobnosti o tem bodo znane predvidoma jutri.



Po besedah Beovićeve je testiranje sicer dobro orodje za sledenje epidemiji; zato ga želijo ohraniti, hkrati pa stroka že proučuje tudi antigenske teste. Zanje se ogreva dr. Fafangel: »Upam, da bodo hitri antigenski testi okrepili kapacitete za testiranje, da zaščitimo ogrožene skupine in ohranimo odprto družbo.«



»Ob izboljšani situaciji bo skupaj z ostalimi ukrepi za upočasnitev širjenja virusa ponovno v ospredju dosledno iskanje stikov,« napoveduje in opozarja, da se virus v tej sezoni bolj učinkovito širi. Trenutno epidemiološka služba krepi kapacitete za iskanje stikov; zdaj jih sicer namenja za anketiranje vseh bolnih ter za ohranjanje delovanja aplikacije #ostani zdrav, dodaja Fafangel.

Samo testiranje ni učinkovito

Množično testiranje s hitrimi testi sprva rizičnih skupin, nato vsega prebivalstva, je omenjal tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, to zahteva reorganizacijo zdravstva, tako da bi bili za testiranje najprej na vrsti tisti s simptomi in vsi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo ter delavci na ključnih delovnih mestih. A po besedah vladnega govorca Jelka Kacina za testiranje celotne populacije preprosto ni možnosti, saj se v tem trenutku stroka ukvarja z obvladovanjem povečanega števila ljudi, ki potrebujejo testiranje, epidemiologi pa potrebujejo predvsem več časa za obravnavo tistih, ki so na testiranjih pozitivni.



Množično testiranje tudi ne bi bilo poceni; ocenjujejo ga na najmanj 50 milijonov evrov, že zdaj pa opozarjajo, da bi bilo učinkovito le skupaj z ukrepi, kot sta omejevanje gibanja in stikov. Brez tega kljub testiranju ne bo šlo …