Levica prva v vrsti menjav generalnih sekretarjev
V vseh treh koalicijskih strankah je po parlamentarnih volitvah mogoče pričakovati menjave generalnih sekretarjev, ki bedijo nad delovanjem strankarskih struktur. V Levici so že izbrali Mitjo Sveteta. V novi vladi pa fokus generalnih sekretarjev ne bo več usklajevanje koalicijskih dogovorov in kadrov kot v prejšnjih vladah. Odločitve in odgovornost naj bi ostale v vladi.
Vsaj tako je odločen Robert Golob, predsednik vlade, ki pa še ni izbral svoje desne roke, ki mu bo pomagala voditi stranko, zdaj tudi že formalno združeno z LMŠ in SAB. Predvideno je bilo, da bo takrat generalni sekretar stranke postal Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ, a naj bi njegovo imenovanje ustavili predvsem pomisleki v poslanski skupini. Tako Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, še vedno opravlja funkcijo generalnega sekretarja. V Gibanju Svoboda odgovarjajo, da bo tako do kongresa.
Združitveni kongres strank, ki so sicer že združene, bo po napovedih prvakov vseh treh strank pred jesenskimi lokalnimi volitvami.
V Levici pa je svet stranke za novega generalnega sekretarja že izbral Mitjo Sveteta, ustanovnega člana stranke in psihosocialnega svetovalca, ki je do zdaj vodil društvo za izvajanje pomoči in podpore na področju nasilja in zlorab Združenje za moč. »Mandat je nastopil ta teden,« so nam potrdili v Levici.
Njihov dosedanji generalni sekretar Simon Maljevac, državni sekretar na ministrstvu za delo, naj bi po reorganizaciji vlade – ta zdaj na zahtevo SDS čaka na referendumsko odločitev – prevzel funkcijo ministra za delo, ki jo opravlja še koordinator Luka Mesec. Ta pa naj bi nato prevzel vodenje ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi bilo zadolženo za dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo.
Največja menjava bi se lahko zgodila na jesenskem volilnem kongresu SD. Sogovorniki dopuščajo možnost – odločitev pa menda še ni dokončna – menjave glavnega tajnika SD Dejana Levaniča. Ta poleg glavnega tajnika NSi Roberta Ilca velja za enega najbolj izkušenih in spretnih političnih operativcev. Običajno izbiro generalnega sekretarja stranke potrjujejo sveti strank ali izključno predsednik stranke, le v SD glavnega tajnika potrjuje kongres, ki bo po letošnjih parlamentarnih volitvah na vrsti 8. oktobra. Postopki bodo potekali do 15. avgusta, kot kandidat, ki bi lahko nadomestil Levaniča, pa se omenja Klemen Žibret, ki je interes za to funkcijo po naših informacijah že izrazil. Veliko podpore s terena pa ima Jani Černe. "Odločitve o tem še nisem sprejel, lahko pa potrdim, da me h kandidaturi za generalnega sekretarja nagovarja veliko eminentnih članov. Ta teden me je poklicalo res veliko ljudi, o tem, da bi na kongresu kandidiral, resno razmišljam," je za Delo povedal Černe.
V SDS kljub posameznim pomislekom o generalnem sekretarju Borutu Dolancu menjav ni na vidiku, prav tako tudi ne v NSi, kjer za jesen načrtujejo volilni kongres. Predsednik stranke po svoji izvolitvi nato svetu v potrditev predlaga glavnega tajnika in sogovorniki pričakujejo, da menjav ne bo ne na predsedniškem mestu ne na mestu generalnega sekretarja. Na svojih položajih naj bi tako ostala tako Matej Tonin kot Robert Ilc.
Opozicijo zanima, kaj pomeni Golobova ponudba
Po formalni združitvi svoje stranke z LMŠ in SAB zdaj Robert Golob omogoča sodelovanje tudi SDS in NSi. V državnem zboru je včeraj pozval k politični enotnosti. Še posebno pri ukrepih proti draginji. Že ob svoji prisegi je navedel, da si želi sodelovati z opozicijo pri spremembah, ki zahtevajo ustavno večino. »Ponujam roko opoziciji in koaliciji, da se o ključnih vprašanjih za zimo pogovarjamo skupaj,« je dejal včeraj in končal z željo po soglasnem sprejemanju ukrepov, pri čemer bi vsaj za trenutek, pa če je to en mesec ali dva, pozabili na politična preigravanja.
V opoziciji so na njegove besede odgovorili, da jih zanima, kaj to pomeni. Do zdaj jih namreč na srečanje še ni povabil.
