Manjšinske zgodbe v Rimskih Toplicah
Izmenjava mnenj o primerih dobrih praks in sožitja manjšinskega in večinskega prebivalstva.
Odpri galerijo
Med delavnicami. Foto Voranc Vogel
V Rimskih Toplicah so se v petek udeleženci zbrali na mednarodni konferenci z naslovom Manjšinske zgodbe: Evropske perspektive in učne priložnosti. V okviru dogodka v organizaciji zavoda Burja in sofinanciranju Evropske komisije v okviru programa Evropa za državljane, so izvedli vrsto učno tematskih delavnic na temo strategije razvoja integracij za skupnost priseljencev, manjšin in ostalih državljanov z manj priložnostmi.
»Poleg dialoga o možnosti izobraževanja manjšin in izmenjave izkušenj s projektnimi partnerji, sočasno delamo promocijo manjših krajev v Sloveniji, kot sta Rimske Toplice ali Laško,« je povedala Maja Milas, voditeljica projekta iz zavoda Burja. Udeleženci so poleg formalnega dela srečanja obiskali tudi staro mestno jedro Laškega in tamkajšnjo pivovarno.
Partnerske organizacije so v okviru konference izmenjale primere dobrih praks in sožitja manjšinskega in večinskega prebivalstva in izpostavile pomen neformalnega izobraževanja za vzpostavitev učinkovitih dvosmernih integracijskih procesov.
»Zelo nas veseli, da smo imeli možnost predstaviti delo hrvaške manjšine, ki živi v Republiki Srbiji ter izmenjati izkušnje lokalnih skupnosti za razvoj multikulturne družbe,« je svoje izkušnje strnil Ladislav Suknović, predsednik Hrvaškega kulturno izobraževalnega društva Matija Gubec iz Tavankuta.
Na konferenci se je v mnogih vzporednih aktivnostih srečalo več kot 230 državljanov Nemčije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova ter Slovenije.
»Poleg dialoga o možnosti izobraževanja manjšin in izmenjave izkušenj s projektnimi partnerji, sočasno delamo promocijo manjših krajev v Sloveniji, kot sta Rimske Toplice ali Laško,« je povedala Maja Milas, voditeljica projekta iz zavoda Burja. Udeleženci so poleg formalnega dela srečanja obiskali tudi staro mestno jedro Laškega in tamkajšnjo pivovarno.
Partnerske organizacije so v okviru konference izmenjale primere dobrih praks in sožitja manjšinskega in večinskega prebivalstva in izpostavile pomen neformalnega izobraževanja za vzpostavitev učinkovitih dvosmernih integracijskih procesov.
»Zelo nas veseli, da smo imeli možnost predstaviti delo hrvaške manjšine, ki živi v Republiki Srbiji ter izmenjati izkušnje lokalnih skupnosti za razvoj multikulturne družbe,« je svoje izkušnje strnil Ladislav Suknović, predsednik Hrvaškega kulturno izobraževalnega društva Matija Gubec iz Tavankuta.
Na konferenci se je v mnogih vzporednih aktivnostih srečalo več kot 230 državljanov Nemčije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova ter Slovenije.
