Medicinske sestre bežijo iz bolnišnic

Zagon četrtega vala epidemije je iz dneva v dan močnejši, medicinske sestre – diplomirane in srednje – pa bežijo iz bolnišnic. Manjka jih že več kot 1700. Po analizi zbornice zdravstvene in babiške nege je največje pomanjkanje na najzahtevnejših deloviščih. Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem in sindikati se vsak teden pogajajo za višje plače. A tudi če bi plače podvojili že prihodnji mesec, je vprašanje, ali bi to zadržalo medicinske sestre v bolnišnicah, pravijo sogovorniki.
 

Odhodi

Medicinske sestre s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo odhajajo iz vseh bolnišnic. Nekatere so nam sporočile odhode v prvi polovici letošnjega leta: iz UKC Maribor jih je odšlo 68, med njimi se jih je 25 upokojilo; iz bolnišnice Murska Sobota jih je odšlo 32; iz Trbovelj 23; iz Brežic 12; z Golnika 15; iz bolnišnice Šempeter pi Novi Gorici 25, od tega se jih je šest upokojilo. Nekatere medicinske sestre je bonišnicam uspelo nadomestiti, mnogih ne.
 

V UKC Ljubljana manjka 800 sester

V UKC Ljubljana, kjer izvajajo najzahtevnejše posege in imajo največ intenzivnih postelj, je praznih 630 delovnih mest za bolničarje, zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre. Da bi lahko izvedli programe zdravljenja, predvidene za letos, bi jih potrebovali dodatno še 170. Naredili so že vse, kar je v njihovi moči, da bi pridobili kader, a rezultat je tak, kakršen je: v zdravstveni negi manjka 800 ljudi.






V UKC Maribor bi za normalno delo klinik potrebovali še 105 diplomiranih medicinskih sester in 75 srednjih, za potrebe covidne enote pa dodatnih 39. »Na ponavljajočih razpisih smo bili neuspešni,« so povedali.

V tretji največji slovenski bolnišnici – v Celju – manjka 50 sester, v murskosoboški bolnišnici 60, Trbovljah 15, Topolšici 10, na Golniku 6. Dolgoletna prepoved zaposlovanja po zakonu za uravnoteženje javnih financ v javnem sektorju, zdaj pa težke razmere in nizke plače negovalni kader odganjajo iz bolnišnic. »Naj zadnja medicinska sestra ugasne luč,« je trpko zapisal te dni Klemen Markeš, predsednik strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege.
 

Najraje v Avstrijo

Odhajanje negovalnega kadra iz bolnišnic ni novost: v treh letih – od leta 2017 do leta 2019 – je bilo izdanih 634 potrdil o dobrem imenu, ki ga potrebuje zdravstveni kader za zaposlitev v tujini, kar 95 odstotkov od tega za delo v Avstriji. V te podatke ni vključeno obdobje epidemije; vse bolnišnice poročajo o pospešenih odhodih, največkrat na lažja delovna mesta v zdravstvu ali zunaj zdravstva, kjer ni dela ob koncu tedna in nočnih dežurstev. Kakšna je rešitev?
 

Vsaka peta starejša od 55 let

Začarani krog, ki je vključil 11.503 zaposlene v zdravstveni negi v bolnišnicah, bo težko prekiniti. Rezultati zdravljenja so večinoma odvisni tudi od nege – dela bolničarjev, zdravstvenih tehnikov in diplomiranih medicinskih sester. V zdravstveni negi delajo večinoma ženske, vsaka peta je stara več kot 55 let in ne opravlja dežurstev. Dežurstva so oproščene tudi matere z otroki, mlajšimi od treh let. Tako je najbolj obremenjena srednja generacija, ki ne zmore več.



»Ker jih je premalo, delajo najbolj obremenjeni v zdravstveni negi kar tri vikende na mesec ter imajo še pet ali šest dežurstev. V stiski bi se jim lahko predpisalo tudi do 12 dežurstev na mesec,« opiše razmere Saša Kotar, višja medicinska sestra in predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi v UKC Ljubljana. Dokler bodo plače nizke – za kader s srednješolsko izobrazbo ta znaša med 1043 in 1173 evrov bruto – ne bo zanimanja za težko in odgovorno delo s pacienti.
 

Prvi korak za izhod iz krize

»V zdravstveni negi bi bilo treba takoj zvišati osnovne plače za 30 do 50 odstotkov, k temu pa izplačevati še dodatke in v času epidemije dodatke za covid-19. Z višjimi plačami bi del zaposlenih, ki še ni našel druge službe, ostal,« meni Kotarjeva. Diplomirane medicinske sestre imajo okoli 500 evrov bruto višje plače od zdravstvenih tehnikov.



A v Avstriji so plače dvakrat tolikšne, naše sestre pa odhajajo v zadnjem času tudi na lažja delovna mesta v zdravstvu. Odkar so pred nekaj leti odprli referenčne ambulante in centre za krepitev zdravja – oboji zaposlujejo diplomirane medicinske sestre – so te množično odšle tja. Odhajajo tudi v službe zunaj zdravstva, na primer v trgovine, kjer jim za enako plačilo kot v bolnišnicah ni treba delati ponoči in ob koncih tedna, pa tudi odgovornost je manjša. Sogovornica zato poudarja, da samo višje plače niso rešitev: »Ko se nekdo odloči, da gre, gre.«
 

Za mlade pomemben prosti čas

Sogovorniki se strinjajo, da razmer ni mogoče rešiti čez noč. Tudi če bi takoj zvišali plače, ne bi dobili kadra, ki je odšel.

»Mlajšim denar ne pomeni več toliko, največ jim pomeni prosti čas. A da bi pridobili nov kader in bi lahko zaposlene razbremenili, je treba najprej zvišati osnovne plače, pri tem upoštevati zahtevnost dela po vzoru zdravnikov, ki so razporejeni glede na zahtevnost v različne razrede, in izplačevati dodatke. Žalitev je, kar predlagajo zdaj: 400 evrov bruto dodatka na mesec za tiste, ki delajo vse dneve v skafandrih z bolniki s covidom-19,« pravi Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije, in dodaja: »Če se ne bo nekaj zares spremenilo, ne vem, kaj bo z zdravstveno nego. Utrujeni in naveličani smo – vsi bodo odšli.«
 

»Naj zadnja medicinska sestra ugasne luč.«

Tako je naslovil trpko pismo javnosti v teh dneh Klemen Markeš, predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, in v njem zapisal, da so vzroki za sedanje stanje globlji in kompleksnejši. Strinja se, da so plače prenizke, vendar meni tudi, da ministrstvo za zdravje upošteva pri ustvarjanju svoje politike zgolj zbornico zdravstvene nege, ki pa »je vseh zadnjih dvajset let iz dneva v dan postopno rušila naš poklic«.
 

Globlji vzroki

Markeš opozarja na položaj medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki so jih čez noč oropali naziva medicinska sestra – postale so zdravstveni tehnik – izgubile so tudi pravico do svojega dela, ki so ga obvladale. Gre za to, da so po 38. členu zakona o zdravstveni dejavnosti pred nekaj leti vse srednje sestre, ki so delale na svojih delovnih mestih manj kot 12 let, izgubile možnost opravljanja svojega dela, namesto njih naj bi njihovo delo prevzele diplomirane sestre, ki pa so bile neizkušene.



»Hrvati, Poljaki in drugi so srednje medicinske sestre dodatno izobrazili. Tako bi jih bilo treba tudi pri nas formalno dodatno izobraziti. Zdaj imamo veliko sester, ki znajo delati, na primer, z nekim aparatom, pa ne smejo, ker niso diplomirane, in imamo take, ki so diplomirane, a se delu šele priučujejo,« pravi Markeš.

»Menjava generacij«, ki se je zgodila skozi šolski sistem, uveden leta 2012, daje prednost medicinskim sestram z visoko ali še višjo izobrazbo, ki več zaslužijo, ima podporo v točno določeni strokovni organizaciji in pogosto točno določenem sindikatu, kamor plačujejo medicinske sestre skoraj »prisilno članarino«, meni Markeš.
 

Znanje je pomembno

Monika Ažman, ki zbornico zdravstvene in babiške nege vodi, odgovarja, da mora tudi stroka zdravstvene nege slediti znanosti in medicini.

»Imeti morajo najboljše znanje. Kar smo naredili, je, da smo z 38. členom zakona o zdravstveni dejavnosti po vzoru EU prenesli kompetence na diplomirane medicinske sestre. Ko mlad strokovnjak pride v sistem, se mora seveda uvesti v delo. Strah me je, da mladi, ki prihajajo, nimajo možnosti za mentoriranje, temveč so vrženi v sistem,« navede. Poudarja, da je zelo pomembno, da imajo medicinske sestre specialna znanja. A bolnišnice gredo v drugo smer: zaradi pomanjkanja kadra so prisiljene sestre prerazporejati po različnih oddelkih ne glede na znanje.