Merkel, Costa in Janša o predsedovanju Svetu EU
Voditelji treh držav, ki bodo v prihodnjih 18 mesecih predsedovale Svetu EU, so se zaradi virusa sestali na videokonferenci.
Odpri galerijo
Janez Janša se je na videokonferenci sestal z Angelo Merkel in Antoniom Costa (na fotografiji sedeča). FOTO: Yves Herman/Reuters
Danes so se na videokonferenci sestali kanclerka Angela Merkel, predsednik portugalske vlade António Costa in predsednik slovenske vlade Janez Janša, zaradi pandemije se niso sestali v živo v Berlinu, kot je bilo prvotno načrtovano. Nemčija, Portugalska in Slovenija bodo namreč v naslednjih 18 mesecih znova predsedovale Svetu Evropske unije. Nemčija bo šestmesečno predsedovanje Svetu prevzela prvega julija 2020, sledila bo Portugalska s prevzemom predsedstva januarja 2021 in Slovenija pa bo predsedovala pol leta, od julija prihodnje leto dalje.
Skupni program so prilagodile pandemiji COVID-19 in v njem poudarile cilj tria, da si bodo skupaj prizadevale za hitro gospodarsko in socialno okrevanje ter tako krepile odpornost Evrope, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Iz krize potegniti prave nauke menijo voditelji vlad, ki so potrdili svojo zavezo graditvi močnejše, bolj trajnostno naravnane, konkurenčnejše in tesneje povezane Evrope po pandemiji.
Strinjali so se, da morajo Evropska unija poiskati rešitve za socialno razsežnost krize, da bo k temu prispevalo okrevanje evropskega gospodarstva ter da morajo prednostno obravnavati zeleno in digitalno preoblikovanje, okrepiti strateško avtonomijo Evropske unije in njene zmogljivosti spopadanja s krizami, kot so pandemije in kibernetski napadi. Potrdili so, da bosta med skupnimi prednostnimi nalogami njihovega tria predsedstev tudi reševanje podnebnih sprememb in spodbujanje digitalizacije v Evropski uniji s ciljem okrepiti digitalno suverenost, poročajo iz vlade.
Poudarili so tudi potrebo po skupnem delovanju v odnosih Evropske unije s Kitajsko in z Indijo in Afriškimi državami. Poudarili so tudi pomen procesa širitve EU na Zahodni Balkan.
Skupni program so prilagodile pandemiji COVID-19 in v njem poudarile cilj tria, da si bodo skupaj prizadevale za hitro gospodarsko in socialno okrevanje ter tako krepile odpornost Evrope, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Iz krize potegniti prave nauke menijo voditelji vlad, ki so potrdili svojo zavezo graditvi močnejše, bolj trajnostno naravnane, konkurenčnejše in tesneje povezane Evrope po pandemiji.
Strinjali so se, da morajo Evropska unija poiskati rešitve za socialno razsežnost krize, da bo k temu prispevalo okrevanje evropskega gospodarstva ter da morajo prednostno obravnavati zeleno in digitalno preoblikovanje, okrepiti strateško avtonomijo Evropske unije in njene zmogljivosti spopadanja s krizami, kot so pandemije in kibernetski napadi. Potrdili so, da bosta med skupnimi prednostnimi nalogami njihovega tria predsedstev tudi reševanje podnebnih sprememb in spodbujanje digitalizacije v Evropski uniji s ciljem okrepiti digitalno suverenost, poročajo iz vlade.
Poudarili so tudi potrebo po skupnem delovanju v odnosih Evropske unije s Kitajsko in z Indijo in Afriškimi državami. Poudarili so tudi pomen procesa širitve EU na Zahodni Balkan.
