Znaki akutnega hepatitisa: zlatenica, svetlo blato in temen urin
V zadnjih dveh tednih so v Sloveniji obravnavali enega otroka s sumom na akutni hepatitis oziroma akutno vnetje jeter neznanega izvora, ki se širi po svetu. Adenovirusa, ki se pojavlja pri tej obliki hepatitisa, pri otroku niso potrdili, so pa potrdili respiratorni virus. Otrok, ki je starejši od desetih let, je imel blag potek bolezni, po dveh dnevih je bil odpuščen iz bolnišnice in uspešno okreva v domačem okolju.
Minister za zdravje Janez Poklukar je starše pomiril, da je nova bolezen zelo redka in da ni razlogov za zaskrbljenost. Vendar jih je pozval, naj bodo pozorni, če se pri otroku pojavijo zlatenica, svetlo blato ali temen urin. V tem primeru naj ga odpeljejo k pediatru ali dežurnemu zdravniku.
Osnovni ukrepi za obvladovanje bolezni so enaki kot pri preprečevanju širjenja virusnih okužb: higiena rok, kašlja in vzdrževanje medosebne fizične razdalje, je navedel Poklukar.
Potrditev adenovirusa še ni razlog za strah
Slovenska strokovna javnost je pred dnevi dobila priporočila, kako ravnati v primerih suma na akutno vnetje jeter pri otrocih. Če pediater ugotovi sum na akutno vnetje jeter, otroka pošlje v regionalno bolnišnico. Tam po posvetu z infekcijsko ali pediatrično kliniko izvajajo nadaljnjo diagnostiko. Poklukar je poudaril na pomembno prednost - dobro razvito pediatrično mrežo v Sloveniji in strokovnjake, ki so v samem evropskem vrhu.
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je pojasnil, da vnetje jeter povzročajo različni virusi. Pri akutnem hepatitisu pri otrocih se pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki – poleg vnetja dihal – povzroča tudi drisko. Tudi Petrovec je pomiril pred morebitnim prezgodnjim preplahom: »Če kdo dobi diagnozo, da je okužen z adenovirusom, to še zdaleč ne pomeni, da gre za akutni hepatitis.« Če pa bi bila posebna vrsta adenovirusa vendarle prisotna, jo lahko v laboratoriju potrdijo z rutinsko preiskavo v nekaj urah, je še dodal Petrovec.
Tatjana Mrvič, pediatrinja in infektologinja z infekcijske klinike, je zagotovila, da bodo otroci s sumom na akutno vnetje jeter zelo hitro deležni ustrezne diagnostike.
Doslej 169 primerov, en otrok umrl
Strokovnjaki v Sloveniji so v zadnjih 14 dnevih pregledali celoten potek dogodkov v zvezi z akutnim hepatitisom pri otrocih. 31. marca je iz Škotske prišla prva vest o petih primerih okužb z akutnim vnetjem jeter pri otrocih, starih od tri do pet let. Kmalu so škotski strokovnjaki ugotovili, da so letos imeli že 13 takšnih primerov, medtem ko so bili pred tem v povprečju letno štirje primeri.
Osmega aprila je bilo v Veliki Britaniji že 40 primerov.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je 13. aprila državam izdal priporočilo, naj začnejo aktivneje prijavljati akutna vnetja jeter pri otrocih, mlajših od 16. let. Pri teh morajo biti izključeni klasični povzročitelji hepatitisa (vnetja jeter), otroci pa morajo imeti vsaj 10-krat povečane jetrne encime. Do 23. aprila je bilo po podatkih ECDC prijavljenih 34 primerov akutnega hepatitisa pri otrocih – 12 v Izraelu, devet v ZDA, daleč največ, 114, pa v Veliki Britaniji. Skupno je bilo doslej potrjenih 169 primerov, 17 otrok je potrebovalo presaditev jeter, eden je umrl.
Akutni povzročitelj hepatitisa ta trenutek še ni znan, čeprav se strokovnjaki z vseh ključnih mednarodnih institucij preučujejo epidemične razsežnosti novega obolenja jeter, spremembe na jetrih, ki pri tem nastanejo, in značilnosti bolnikov, ki zbolijo.
Možni povzročitelji so virusi, drugi patogeni, toksini iz okolja in tudi spremenjen način druženja otrok zaradi covida-19. Ena od teorij, ki jo preiskujejo britanske zdravstvene oblasti, je, da otroci zaradi izolacije in s tem pomanjkanja izpostavljenosti običajnim adenovirusom, ki povzročajo prehladna obolenja in druge pogoste viroze, niso razvili odpornosti in zato zbolevajo v težji obliki.
