Mlada kmetica v 21. stoletju
Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine pogreša hitrejši prenos znanja in poudarja, da denar ni glavni motiv mladih, ki se odločajo za kmetijstvo.
Odpri galerijo
Izkušnje s povezovanjem v preteklosti so bile negativne, mladi kmetje pa so se pripravljeni povezovati. Foto: ZSPM
Na mladih kmetih stoji prihodnost slovenskega kmetijstva in naše hrane, saj imajo veliko znanja, so iznajdljivi, podjetni in uspešno krmarijo svoje nišne zgodbe, je prepričana Doris Letina, v. d. vodje skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Toda žal so kmetije z mladimi prevzemniki pri nas v manjšini, povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva pa je visokih 57 let. Vlada mladim prevzemnikom obljublja dodatne spodbude.
V zvezi mladega kmeta pojmujemo kot nekoga, ki je star od 17 do 40 let, živi ali dela na kmetiji oziroma je član kmečkega gospodinjstva. Ta pojem je zelo širok, ožji pa je pojem mladega prevzemnika. Teh je manj kot šest odstotkov od okoli 70.000 kmetijskih gospodarstev.
Ne.
Da je treba prisluhniti mladim kmetom. Upam, da bodo naše potrebe upoštevali v novi kmetijski politiki. Spremembe se morajo zgoditi na več področjih. Zagotoviti je treba boljše upravljanje tveganj v kmetijstvu, dodatno delovno silo – te na kmetijah primanjkuje zlasti ob konicah opravil. Potrebna je generacijska prenova oziroma prenos kmetij na mlade prevzemnike, obenem pa je treba zagotoviti socialno varnost prenašalcem – poskrbeti je treba za obe generaciji. Olajšati je treba dostop do kmetijskih zemljišč, denarnih sredstev, da lahko kmetije varno investirajo, in do znanja.
Na sejmu smo imeli različne aktivnosti. Med drugim smo v sodelovanju s fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter socialno akademijo pripravili posvet o preciznem kmetijstvu, in sicer, ali je ta realnost ali utopija slovenskega kmetijstva. Ugotovili smo, da je digitalizacijo treba uvajati, vendar jo moramo prilagoditi potrebam in zmožnostim kmetij.
Velike kmetije imajo te rešitve urejene individualno: imajo prilagojeno mehanizacijo, nekateri že kmetujejo s pomočjo navigacije GPS, uporabljajo aplikacije za poenostavitev birokracije in spremljanje vremena. Manjši pa se ukvarjajo s tem, kako pripeljati sodobne digitalne tehnologije na kmetijo. Pozivamo vse institucije, naj pomagajo pri razvoju in postopnem uvajanju teh tehnologij.
Prvi je prenos znanja na kmetijah, tu je še vedno vrzel. Mladi kmetje imajo ogromno znanja in pridobivajo novo, želimo pa, da je to znanje prilagojeno našim potrebam. Težava so tudi nizke odkupne cene in visoke cene repromateriala, zato je razlika, s katero mora mladi kmet preživeti, zelo majhna. Radi bi, da bi se povečala, potem bo tudi lažje posodabljati kmetije, jih razvijati, na kmetiji se bo lažje zaposlilo več družinskih članov.
Podpiramo sofinanciranje zavarovalnih premij, vzajemne sklade, posodobitev tehnologije in neposredna plačila. Ta na kmetijah trenutno pomenijo 70 odstotkov dohodka, vendar si želimo, da se podporno okolje uredi tako, da bodo zgolj dodatna stimulacija, kmet pa bo lahko dostojno živel od prodaje svojih pridelkov.
Kandidirajo lahko na razpisu za prevzem kmetije. Upravičeni so do prejema 45.000 evrov, če prevzamejo kmetijo in se na njej zaposlijo, oziroma 18.600 evrov, če prevzamejo kmetijo, a ob tem še hodijo v službo.
Na kmetiji je pomemben vsak evro, toda v zvezi imamo precej članov, ki so prevzeli kmetijo brez kandidiranja na razpisu. Denar je nujen, vendar ni glavni motiv. Mladim kmetom svetujemo, naj se pogovorijo doma in se skupaj odločijo o strategiji kmetije. Zakaj je razmeroma malo prevzemnikov? Ker je generacija, ki predaja kmetije, še dokaj mlada, trenutne cene kmetijskih pridelkov pa ne omogočajo, da bi obe generaciji našli zaslužek na kmetiji. Ena generacija še vedno potrebuje stalni dohodek, zato gre v službo. Veliko mladih, ki gredo v službo, tam ostane.
Vsem občinam smo poslali povabilo, naj v sodelovanju z nami organizirajo srečanja mladih kmetov, na katerih smo nato ugotavljali njihove izzive. Te pobude redno posredujemo na kmetijsko ministrstvo in druge institucije. Pričakujemo, da bodo strategije prilagodili tako, da bo okolje za mlade kmete privlačno in učinkovito. Ti bodo v prihodnosti pridelovali našo hrano, zato ni pomembno le, da pristojni njihove predloge poslušajo, ampak da jih tudi slišijo.
Zavedajo se, da je povezovanje nujno, bodisi zgolj pri izmenjavi informacij bodisi pri poslovanju ali nakupu repromateriala. Izkušnje s povezovanjem v preteklosti so bile negativne, zato razumemo kmete, da so pri tem previdni. So se pa pripravljeni povezovati. Imamo tudi zelo dobre zgodbe o uspehu. Vsak najde svojo pot, ki mu ustreza.
Struktura je zelo podobna strukturi kmetij v Sloveniji, vendar mladi kmetje najdejo veliko niš, in veseli nas, da s temi zgodbami ustvarjajo uspešne kmetije. Dobri primeri se najdejo v vseh sektorjih in panogah. Najpomembnejše je, da se zaslužek ne ustvari zgolj s prodajo surovine, ampak z izdelkom, ki ima dodano vrednost.
Posamezni kmetje ga zelo dobro izkoriščajo, a je priložnosti še veliko več. Imamo visokokakovostne izdelke in storitve, kar opažajo tako domači potrošniki kakor tujci, toda narediti moramo še korak naprej. V Veliki Britaniji imajo lep izraz farming people, prevedli bi ga lahko v doživljajsko kmetovanje. Glavno sporočilo tega koncepta je, da ni dovolj, da imaš le dober izdelek, potrebuješ tudi odlično zgodbo, da ljudje to kakovost lahko začutijo.
Je, čeprav opažam, da pogosto zmanjka časa in delovne sile.
Tudi to spodbujamo, čeprav moram poudariti, da vsi kmetje v Sloveniji kmetujejo do narave prijazno, saj imamo precej stroge predpise glede varovanja okolja. Mladi kmetje se posebej zavedajo, da je varovanje okolja ključno – da ni kmeta brez okolja in ne okolja brez kmeta.
Najemamo sezonsko delovno silo, je pa po pogovoru z drugimi sadjarji zanimanja za to delo malo, kljub temu da je zaslužek lep. Drugače je z letošnjimi odkupnimi cenami jabolk, ki so zelo nizke.
Mladi kmetje imajo veliko znanja, poguma in so podjetni, pravi Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine. Foto: Osebni arhiv Kdo je mladi kmet?
Mladi kmetje imajo veliko znanja, poguma in so podjetni, pravi Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine. Foto: Osebni arhiv
V zvezi mladega kmeta pojmujemo kot nekoga, ki je star od 17 do 40 let, živi ali dela na kmetiji oziroma je član kmečkega gospodinjstva. Ta pojem je zelo širok, ožji pa je pojem mladega prevzemnika. Teh je manj kot šest odstotkov od okoli 70.000 kmetijskih gospodarstev.
Ali ste se predstavniki zveze že sestali z novo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec?
Ne.
Kaj ji boste povedali, ko se boste?
Da je treba prisluhniti mladim kmetom. Upam, da bodo naše potrebe upoštevali v novi kmetijski politiki. Spremembe se morajo zgoditi na več področjih. Zagotoviti je treba boljše upravljanje tveganj v kmetijstvu, dodatno delovno silo – te na kmetijah primanjkuje zlasti ob konicah opravil. Potrebna je generacijska prenova oziroma prenos kmetij na mlade prevzemnike, obenem pa je treba zagotoviti socialno varnost prenašalcem – poskrbeti je treba za obe generaciji. Olajšati je treba dostop do kmetijskih zemljišč, denarnih sredstev, da lahko kmetije varno investirajo, in do znanja.
Mladi kmetje so bili osrednja tema zadnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra. Ste na razpravah in posvetih v okviru sejma dobili kakšne zaveze za izboljšanje svojega položaja?
Na sejmu smo imeli različne aktivnosti. Med drugim smo v sodelovanju s fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter socialno akademijo pripravili posvet o preciznem kmetijstvu, in sicer, ali je ta realnost ali utopija slovenskega kmetijstva. Ugotovili smo, da je digitalizacijo treba uvajati, vendar jo moramo prilagoditi potrebam in zmožnostim kmetij.
Ni dovolj, da ima kmet dober izdelek, potrebuje tudi odlično zgodbo, da ljudje to kakovost lahko začutijo.
Koliko mladi kmetje uporabljajo digitalizacijo?
Velike kmetije imajo te rešitve urejene individualno: imajo prilagojeno mehanizacijo, nekateri že kmetujejo s pomočjo navigacije GPS, uporabljajo aplikacije za poenostavitev birokracije in spremljanje vremena. Manjši pa se ukvarjajo s tem, kako pripeljati sodobne digitalne tehnologije na kmetijo. Pozivamo vse institucije, naj pomagajo pri razvoju in postopnem uvajanju teh tehnologij.
Kateri so po mnenju vaše zveze glavni ukrepi za spodbudnejše okolje za mlade kmete?
Prvi je prenos znanja na kmetijah, tu je še vedno vrzel. Mladi kmetje imajo ogromno znanja in pridobivajo novo, želimo pa, da je to znanje prilagojeno našim potrebam. Težava so tudi nizke odkupne cene in visoke cene repromateriala, zato je razlika, s katero mora mladi kmet preživeti, zelo majhna. Radi bi, da bi se povečala, potem bo tudi lažje posodabljati kmetije, jih razvijati, na kmetiji se bo lažje zaposlilo več družinskih članov.
Podpiramo sofinanciranje zavarovalnih premij, vzajemne sklade, posodobitev tehnologije in neposredna plačila. Ta na kmetijah trenutno pomenijo 70 odstotkov dohodka, vendar si želimo, da se podporno okolje uredi tako, da bodo zgolj dodatna stimulacija, kmet pa bo lahko dostojno živel od prodaje svojih pridelkov.
Kakšne spodbude so na voljo mladim prevzemnikom?
Kandidirajo lahko na razpisu za prevzem kmetije. Upravičeni so do prejema 45.000 evrov, če prevzamejo kmetijo in se na njej zaposlijo, oziroma 18.600 evrov, če prevzamejo kmetijo, a ob tem še hodijo v službo.
Sliši se precej.
Na kmetiji je pomemben vsak evro, toda v zvezi imamo precej članov, ki so prevzeli kmetijo brez kandidiranja na razpisu. Denar je nujen, vendar ni glavni motiv. Mladim kmetom svetujemo, naj se pogovorijo doma in se skupaj odločijo o strategiji kmetije. Zakaj je razmeroma malo prevzemnikov? Ker je generacija, ki predaja kmetije, še dokaj mlada, trenutne cene kmetijskih pridelkov pa ne omogočajo, da bi obe generaciji našli zaslužek na kmetiji. Ena generacija še vedno potrebuje stalni dohodek, zato gre v službo. Veliko mladih, ki gredo v službo, tam ostane.
Koalicijska pogodba navaja več ukrepov za generacijsko prenovo kmetij in dodatne spodbude, namenjene mladim kmetom. Kaj menite o njih?
Vsem občinam smo poslali povabilo, naj v sodelovanju z nami organizirajo srečanja mladih kmetov, na katerih smo nato ugotavljali njihove izzive. Te pobude redno posredujemo na kmetijsko ministrstvo in druge institucije. Pričakujemo, da bodo strategije prilagodili tako, da bo okolje za mlade kmete privlačno in učinkovito. Ti bodo v prihodnosti pridelovali našo hrano, zato ni pomembno le, da pristojni njihove predloge poslušajo, ampak da jih tudi slišijo.
So mladi kmetje uspešnejši pri povezovanju in nastopu na trgu kot starejši?
Zavedajo se, da je povezovanje nujno, bodisi zgolj pri izmenjavi informacij bodisi pri poslovanju ali nakupu repromateriala. Izkušnje s povezovanjem v preteklosti so bile negativne, zato razumemo kmete, da so pri tem previdni. So se pa pripravljeni povezovati. Imamo tudi zelo dobre zgodbe o uspehu. Vsak najde svojo pot, ki mu ustreza.
Kakšna je struktura kmetij mladih prevzemnikov glede na dejavnost? So tudi te večinoma živinorejske?
Struktura je zelo podobna strukturi kmetij v Sloveniji, vendar mladi kmetje najdejo veliko niš, in veseli nas, da s temi zgodbami ustvarjajo uspešne kmetije. Dobri primeri se najdejo v vseh sektorjih in panogah. Najpomembnejše je, da se zaslužek ne ustvari zgolj s prodajo surovine, ampak z izdelkom, ki ima dodano vrednost.
Priložnost je gotovo tudi v povezovanju s turizmom.
Posamezni kmetje ga zelo dobro izkoriščajo, a je priložnosti še veliko več. Imamo visokokakovostne izdelke in storitve, kar opažajo tako domači potrošniki kakor tujci, toda narediti moramo še korak naprej. V Veliki Britaniji imajo lep izraz farming people, prevedli bi ga lahko v doživljajsko kmetovanje. Glavno sporočilo tega koncepta je, da ni dovolj, da imaš le dober izdelek, potrebuješ tudi odlično zgodbo, da ljudje to kakovost lahko začutijo.
Je poguma za to med mladimi kmeti dovolj?
Je, čeprav opažam, da pogosto zmanjka časa in delovne sile.
Kako pa je z ekološkim kmetovanjem, ki je prijaznejše do okolja in zdravja?
Tudi to spodbujamo, čeprav moram poudariti, da vsi kmetje v Sloveniji kmetujejo do narave prijazno, saj imamo precej stroge predpise glede varovanja okolja. Mladi kmetje se posebej zavedajo, da je varovanje okolja ključno – da ni kmeta brez okolja in ne okolja brez kmeta.
Na vaši družinski kmetiji na šestih hektarih pridelujete jabolka in na treh orehe. Je dovolj rok za obiranje pridelkov?
Najemamo sezonsko delovno silo, je pa po pogovoru z drugimi sadjarji zanimanja za to delo malo, kljub temu da je zaslužek lep. Drugače je z letošnjimi odkupnimi cenami jabolk, ki so zelo nizke.
