Mladi od vlade zahtevajo zaprtje Teša in Premogovnika Velenje

Mladi za podnebno pravičnost bodo jutri po Podnebnem štajku predsedniku vlade predali seznam konkretnih ukrepov, s katerimi bi svet spremenili na bolje. 
Fotografija: Mladi za podnebno pravičnost so na včerajšnji novinarski konferenci obsedeli v tišini. S tem so hoteli opozoriti, da je tišine glede okolja dovolj. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Mladi za podnebno pravičnost so na včerajšnji novinarski konferenci obsedeli v tišini. S tem so hoteli opozoriti, da je tišine glede okolja dovolj. FOTO: Uroš Hočevar

Pred petkovim Podnebnim štrajkom, ki bo potekal na več kot tisoč lokacijah v 89 državah, so se predstavniki iniciative Mladi za podnebno pravičnost oglasili tudi s konkretnimi ukrepi. Jutri jih bodo po končanem shodu osebno predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu. V predsedniški palači pa se bodo sestali tudi s Simonom Zajcem, državnim sekretarjem ter kandidatom za okoljskega ministra. 

Podnebni štrajk je doslej napovedan že v osmih slovenskih krajih. Poleg prestolnice se bodo mladostniki ter njihovi podporniki zbrali tudi v Mariboru, Kopru, Novem metu, Kamniku, Ormožu, Slovenskih Konjicah ter Ravnah na Koroškem. 



V prvi točki seznama konkretnih ukrepov za podnebno pravičnost predstavniki iniciative vlado pozivajo, naj podnebne spremembe rešuje kot krizo globalnih razsežnosti. »Svoje politike, proračunska sredstva in preostale mehanizme naj usmeri v reševanje podnebne krize in omejitev rasti globalne temperature na največ 1,5°C glede na predindustrijsko dobo,« so zapisali predstavniki gibanja. Za uresničitev tovrstnega ukrepa predlagajo, naj vlada vzpostavi delovno skupino, ki bi vključevala vladne in lokalne odločevalce, sindikate, delodajalce, okoljevarstvenike, naravovarstvenike in druge strokovnjake. Pri tem bi bila ključnega pomena tudi spodbuda in vključevanje širše javnosti. 

Zahtevajo zmanjšanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije. Začetni ukrepi naj med drugim obsegajo tudi ukinitev okolju škodljivih subvencij ter prehod na zelene naložbe, kot je dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz ter spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane in pretežno rastlinske hrane. Opozarjajo pa tudi na nujnost pospešenega prehoda v pravično krožno gospodarstvo ter na spodbujanje zelenih delovnih mest, trajnostne potrošnje in proizvodnje. 

Jutri bodo predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost svoje zahteve predali tudi predsedniku vlade. FOTO: Uroš Hočevar
Jutri bodo predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost svoje zahteve predali tudi predsedniku vlade. FOTO: Uroš Hočevar

 

Zaprtje Teša in Premogovnika Velenje

 
Tudi za razrešitev problematike zaprtja Teša in premogovnika predlagajo ustanovitev delovne skupine. Le-ta bi pripravila pravičen načrt za tranzicijo v zeleno regijo ter oblikovala ustrezne ukrepe za prekvalifikacijo delavk in delavcev. Omenjajo tudi vzpostavitev posebnega sklada za pravičen prehod, v katerega naj bi se preusmeril del sredstev zbranih preko višjih okoljskih in ogljičnih davkov podjetij, del evropskih sredstev ter del sredstev iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti. 

Najkasneje do leta 2030 naj vladna delovna skupina pripravi pravičen načrt zaprtje Teša in Premogovnika Velenje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Najkasneje do leta 2030 naj vladna delovna skupina pripravi pravičen načrt zaprtje Teša in Premogovnika Velenje. FOTO: Roman Šipić/Delo


​Kot omenjeno predstavniki Mladih za podnebno pravičnost zahtevajo tudi pospešen prehod na lokalno in pretežno rastlinsko prehrano. »Ukrepi naj predvsem obsegajo preusmeritev subvencij iz živinoreje na pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora do konca leta 2025, ukinitev industrijske živinoreje v Sloveniji do 2030 in obdavčitev živil glede na njihov okoljski odtis,« so zapisali v poročilu, ki ga bodo jutri predali predsedniku vlade. 

V zadnji točki naslavljajo tudi znižanje emisij v prometu, kot cilj pa predlagajo vsaj 40-odstotno znižanje do leta 2040 glede na leto 2005. Zavoljo doseganja postavljenega cilja naj se vpeljejo ukrepi za spodbujanje javnega prevoza ter drugih oblik trajnostne mobilnosti, kot so znižanje števila parkirnih mest v mestnih središčih, postopna in socialno sprejemljiva internalizacija zunanjih stroškov goriva ter sprememba vračanja stroškov za prevoz na delo. 

Preberite še:

Komentarji: