Mladostniki lahko zelo hitro posežejo po alkoholu
Vsak četrti slovenski 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Pozornost je treba usmeriti v ozaveščanje staršev, opozarjajo strokovnjaki.
Odpri galerijo
MladinaAlkohol
Vsak četrti petnajstletnik v Sloveniji je bil opit vsaj dvakrat v življenju, vsak četrti sedemnajstletnik pije alkohol vsaj enkrat na mesec. Dejstva, da v Sloveniji vlada mokra kultura z izjemno toleranco do alkohola, ni mogoče zanikati.
»Oče je zahteval pojasnilo, kam je izginilo vse žganje. 'Zlila sem ga stran, ker preveč piješ,' sem mu že stotič odgovorila. Počasi mi je to najedlo živce. 'Prinesi mi novo steklenico, če ne, ti bo trda predla.' Pogledal me je s svojim grozečim pogledom, ki mi je bil že tako znan, da se ga nisem več bala.«
Vrstice so iz literarnega dela, ki se je uvrstilo med deset najboljših na literarnem natečaju za otroke in mladostnike, ki ga je izvedla Slovenska Karitas ob preventivni akciji 40 dni brez alkohola. V eseju je opisana realnost velikega števila slovenskih družin, v kateri je prisoten alkohol, ki sooblikuje odnose in vpliva na odraščanje najmlajših članov. V Sloveniji je alkohol namreč močno prisoten pri številnih dogodkih.
Športniki ob uspehih nazdravljajo z alkoholom. Vinske kraljice svetujejo, kako prepoznati dobra oziroma slaba vina. Z alkoholom nazdravljamo ob rojstvu otroka in na sedminah. Po drugi strani pa je samo letos na slovenskih cestah zaradi alkohola umrlo 31 ljudi. Tudi med mladostniki alkohol predstavlja težavo, ki ji bodo morali strokovnjaki v bodoče posvetiti več pozornosti.
Izsledki za slovensko mladino namreč kažejo, da je bil vsak četrti petnajstletnik in vsak drugi sedemnajstletnik opit vsaj dvakrat v življenju, vsak sedmi petnajstletnik in vsak četrti sedemnajstletnik pa pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden. Na pitje med mladimi vplivajo družinski in vrstniški dejavniki. »Mladostniki lahko zelo hitro posežejo po alkoholu in so za nekatere škodljive učinke še posebej ranljivi. Njihov frontalni reženj v možganih se še razvija, zato lahko impulzivno in nekritično posegajo po večjih količinah alkohola, popiti alkohol pa negativno učinkuje na nadaljnji razvoj možganov, kar se kaže v slabših izvršilnih funkcijah ter slabšem prostorskem razumevanju in spominu, povezano pa je tudi s težavami z alkoholom pozneje v življenju,« so v raziskavi o pitju med mladimi zapisale Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in soavtorice.
Mladostniki, v raziskavo jih je bilo vključenih 5436, so sami omenjali, da pijejo alkohol zaradi večje sprejetosti med vrstniki in da jih prav ti občasno spodbujajo k pitju alkoholnih pijač. Opijanje kot pogoj za prijateljstvo, torej, svoje dodajo zraven tudi vpliv partnerja oziroma ne(z)možnost izbire povsem nepivske družbe.
Na 3. srečanju projekta Sopa (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) so danes spregovorili strokovnjaki s področja družinske medicine, psihiatrije, predstavniki nevladnih organizacij, in ponudili svoj pogled na problematiko razširjenosti alkohola med mladostniki. Izpostaviti velja predvsem, da poleg genetskih dejavnikov na pitje alkohola pri mladostnikih vplivajo tudi pitje alkohola staršev, starševski nadzor in toplina ter skrben odnos do otroka. Prav za družinskim omizjem so mladi namreč pogosto priča nazdravljanju z opojnimi pijačami.
Kako torej pristopiti k otroku in mu pojasniti, da alkohol ni zdrav? Če starši potomcem dovolijo pitje ali ga prepovedujejo brez kakršnekoli razlage, bodo otroci začeli piti pri nižji starosti, pili bodo več in imeli tudi več posledic zaradi čezmernega pitja, opozarjajo strokovnjaki. Zgolj 'NE' torej ni dovolj, pač pa problematika zahteva starševsko pozornost, resen pogovor in – dober zgled.
Zanimiv segment raziskave o pitju alkohola med mladostniki je bilo prav stališče staršev do pitja alkohola. Kot so zapisale avtorice: »11- in 13-letnikom starši dovolijo pitje alkohola večinoma v majhnih količinah (nekaj kapljic oziroma požirkov), kadar so sami navzoči, sicer ne, in tudi na splošno ne odobravajo, da bi njihovi mladostniki pili alkoholne pijače. 15-letnikom starši prav tako ne dovolijo pitja, kadar so sami navzoči, sicer pa jih večina svoje mladostnike le opozori, naj s pitjem ne pretiravajo oziroma naj 'ravnajo z glavo', ko gredo ven s prijatelji.«
Slovenija se glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem in svetovnem vrhu. Statistika v govori sama zase: 40 odstotkov15-letnikov je alkohol že pilo v starosti 13 let ali manj. Zaradi alkohola imamo na leto 147 milijonov evrov zdravstvenih stroškov. 43 odstotkov prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano. V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre 927 oseb.
»Oče je zahteval pojasnilo, kam je izginilo vse žganje. 'Zlila sem ga stran, ker preveč piješ,' sem mu že stotič odgovorila. Počasi mi je to najedlo živce. 'Prinesi mi novo steklenico, če ne, ti bo trda predla.' Pogledal me je s svojim grozečim pogledom, ki mi je bil že tako znan, da se ga nisem več bala.«
Vrstice so iz literarnega dela, ki se je uvrstilo med deset najboljših na literarnem natečaju za otroke in mladostnike, ki ga je izvedla Slovenska Karitas ob preventivni akciji 40 dni brez alkohola. V eseju je opisana realnost velikega števila slovenskih družin, v kateri je prisoten alkohol, ki sooblikuje odnose in vpliva na odraščanje najmlajših članov. V Sloveniji je alkohol namreč močno prisoten pri številnih dogodkih.
Športniki ob uspehih nazdravljajo z alkoholom. Vinske kraljice svetujejo, kako prepoznati dobra oziroma slaba vina. Z alkoholom nazdravljamo ob rojstvu otroka in na sedminah. Po drugi strani pa je samo letos na slovenskih cestah zaradi alkohola umrlo 31 ljudi. Tudi med mladostniki alkohol predstavlja težavo, ki ji bodo morali strokovnjaki v bodoče posvetiti več pozornosti.
V letih 2016–2020 so v 18 lokalnih okoljih v Sloveniji uvedli projekt Sopa. Cilj je interdisciplinaren pristop k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci. FOTO: Jure Eržen/Delo
Alkohol, da bi jih sprejela družba
Izsledki za slovensko mladino namreč kažejo, da je bil vsak četrti petnajstletnik in vsak drugi sedemnajstletnik opit vsaj dvakrat v življenju, vsak sedmi petnajstletnik in vsak četrti sedemnajstletnik pa pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden. Na pitje med mladimi vplivajo družinski in vrstniški dejavniki. »Mladostniki lahko zelo hitro posežejo po alkoholu in so za nekatere škodljive učinke še posebej ranljivi. Njihov frontalni reženj v možganih se še razvija, zato lahko impulzivno in nekritično posegajo po večjih količinah alkohola, popiti alkohol pa negativno učinkuje na nadaljnji razvoj možganov, kar se kaže v slabših izvršilnih funkcijah ter slabšem prostorskem razumevanju in spominu, povezano pa je tudi s težavami z alkoholom pozneje v življenju,« so v raziskavi o pitju med mladimi zapisale Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in soavtorice.
Mladostniki, v raziskavo jih je bilo vključenih 5436, so sami omenjali, da pijejo alkohol zaradi večje sprejetosti med vrstniki in da jih prav ti občasno spodbujajo k pitju alkoholnih pijač. Opijanje kot pogoj za prijateljstvo, torej, svoje dodajo zraven tudi vpliv partnerja oziroma ne(z)možnost izbire povsem nepivske družbe.
Rekel sem NE!
Na 3. srečanju projekta Sopa (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) so danes spregovorili strokovnjaki s področja družinske medicine, psihiatrije, predstavniki nevladnih organizacij, in ponudili svoj pogled na problematiko razširjenosti alkohola med mladostniki. Izpostaviti velja predvsem, da poleg genetskih dejavnikov na pitje alkohola pri mladostnikih vplivajo tudi pitje alkohola staršev, starševski nadzor in toplina ter skrben odnos do otroka. Prav za družinskim omizjem so mladi namreč pogosto priča nazdravljanju z opojnimi pijačami.
Kako torej pristopiti k otroku in mu pojasniti, da alkohol ni zdrav? Če starši potomcem dovolijo pitje ali ga prepovedujejo brez kakršnekoli razlage, bodo otroci začeli piti pri nižji starosti, pili bodo več in imeli tudi več posledic zaradi čezmernega pitja, opozarjajo strokovnjaki. Zgolj 'NE' torej ni dovolj, pač pa problematika zahteva starševsko pozornost, resen pogovor in – dober zgled.
V letih 2016–2020 so v 18 lokalnih okoljih v Sloveniji uvedli projekt Sopa. Cilj je interdisciplinaren pristop k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da v Sloveniji naredimo premalo, da bi zmanjšali alkoholno problematiko. Predvsem je alkohol preveč cenovno dostopen, prav tako se ga preveč oglašuje.
Po lanski raziskavi ministrstva za zdravje 65 odstotkov Slovencev podpira ničelno toleranco alkohola za vse voznike.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da v Sloveniji naredimo premalo, da bi zmanjšali alkoholno problematiko. Predvsem je alkohol preveč cenovno dostopen, prav tako se ga preveč oglašuje.
Po lanski raziskavi ministrstva za zdravje 65 odstotkov Slovencev podpira ničelno toleranco alkohola za vse voznike.
Zanimiv segment raziskave o pitju alkohola med mladostniki je bilo prav stališče staršev do pitja alkohola. Kot so zapisale avtorice: »11- in 13-letnikom starši dovolijo pitje alkohola večinoma v majhnih količinah (nekaj kapljic oziroma požirkov), kadar so sami navzoči, sicer ne, in tudi na splošno ne odobravajo, da bi njihovi mladostniki pili alkoholne pijače. 15-letnikom starši prav tako ne dovolijo pitja, kadar so sami navzoči, sicer pa jih večina svoje mladostnike le opozori, naj s pitjem ne pretiravajo oziroma naj 'ravnajo z glavo', ko gredo ven s prijatelji.«
Slovenija se glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem in svetovnem vrhu. Statistika v govori sama zase: 40 odstotkov15-letnikov je alkohol že pilo v starosti 13 let ali manj. Zaradi alkohola imamo na leto 147 milijonov evrov zdravstvenih stroškov. 43 odstotkov prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano. V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre 927 oseb.
