Na grobove najraje nosimo nageljne in krizanteme
Slovenija je lani oktobra, ob dnevu spomina na mrtve, uvozila četrtino celoletnega uvoza nageljnov in dobro petino krizantem.
Odpri galerijo
Poleg krizantem na grobove najraje nosimo nageljne. Foto Jure Eržen/delo
Ljubljana – Prvi november je dan spomina na mrtve, a če bi v Sloveniji za dan mrtvih razglasili dan, ko umre največ ljudi, bi bil v 2017 to 29. januar, ko se je poslovil kar 101 Slovenec, v 2018 pa 27. februar z 82 umrlimi. Vsak dan pri nas sicer v povprečju umre 56 ljudi, letno dobrih 20.000, ali pa je samo marca umrlo rekordnih 2047 oseb. Največ smrti, enajst in več na tisoč prebivalcev, so lani beležili v Posavju, Podravju in v Pomurju, najmanj, pod 8,9, pa v osrednji Sloveniji.
Ob vsakem dnevu spomina na mrtve državna statistika beleži tudi povečan uvoz cvetja, s katerim Slovenci krasimo grobove. Oktobra lani smo uvozili četrtino celoletnega uvoza nageljnov in dobro petino krizantem. Podobno je s svečami, ki jih Slovenci sicer izvozimo za sedem milijonov, uvozimo pa za dva milijona ton.
V septembru in oktobru lani smo uvozili skoraj 40 odstotkov celoletnega uvoza sveč. Naša industrijska podjetja so lani po podatkih Karmen Hren, namestnice generalnega direktorja Statističnega urada Slovenije (Surs), sicer proizvedla dobrih devet milijonov ton sveč.
Leto 2018 je leto z drugim najvišjim številom umrlih pri nas po drugi svetovni vojni: umrlo je 20.509 oseb. Dobra polovica oseb umre v zdravstveni ustanovi, 42 odstotkov doma, šest odstotkov pa na cesti, v tujini …
Umiramo čedalje starejši. V zadnjih tridesetih letih se je meja z 69 dvignila na 78 let. Moški umirajo mlajši, a se razlike počasi zmanjšujejo. Povprečna starost ob smrti je najvišja na zahodu države. Znižuje se stopnja prezgodnje umrljivosti – smrti pred 65. letom. Pred tremi desetletji je vsak tretji Slovenec umrl mlajši od 65 let, danes »mlada« umre ena od šestih oseb. Bolezni obtočil – pri ženskah in neoplazme – pri moških so vzrok za smrt Slovencev v 70 odstotkih, podobno je v EU. Pri boleznih obtočil so bistveni vzroki smrti odpoved srca, srčni infarkt in možganska kap, pri neoplazmah pa pljučni rak, rak dojke, prostate in prebavil.
Po podatkih Sursa je bilo lani število umrlih zaradi bolezni obtočil na tisoč prebivalcev najvišje v pomurski (5,2 na tisoč prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (3 na tisoč prebivalcev). Število umrlih zaradi neoplazem je bilo v 2018 najvišje v zasavski regiji (3,9 na tisoč prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (2,9 na tisoč prebivalcev). V Evropi so bolezni obtočil zahtevale največ življenj v Bolgariji (prek tisoč na sto tisoč prebivalcev), najmanj pa v Franciji (slabih dvesto na sto tisoč prebivalcev). Največ ljudi na sto tisoč oseb je za neoplazmami umrlo na Madžarskem (352), najmanj na Cipru (201).
Pričakovano trajanje življenja se je pri Slovencih v zadnjih treh desetletjih pri moških dvignilo za devet let in pol, pri ženskah za sedem let in pol. Lani so moški umirali pri povprečni starosti 74,1 leta, ženske pri 81,6 leta. Dečki, ki so se rodili lani, lahko pričakujejo, da bodo dočakali 78,3 leta, deklice 84 let. Največ let, napoveduje Surs, bodo dočakale deklice iz osrednjeslovenske (84,6 leta), najmanj pa iz koroške regije (82,3 leta). A takrat se bodo že pisala leta okrog 2100 …
Ob vsakem dnevu spomina na mrtve državna statistika beleži tudi povečan uvoz cvetja, s katerim Slovenci krasimo grobove. Oktobra lani smo uvozili četrtino celoletnega uvoza nageljnov in dobro petino krizantem. Podobno je s svečami, ki jih Slovenci sicer izvozimo za sedem milijonov, uvozimo pa za dva milijona ton.
V septembru in oktobru lani smo uvozili skoraj 40 odstotkov celoletnega uvoza sveč. Naša industrijska podjetja so lani po podatkih Karmen Hren, namestnice generalnega direktorja Statističnega urada Slovenije (Surs), sicer proizvedla dobrih devet milijonov ton sveč.
Doma umre dobrih 40 odstotkov Slovencev
Po 1. novembru bodo ostali kupi odpadnih sveč ... Foto Foto: Dejan Javornik
Leto 2018 je leto z drugim najvišjim številom umrlih pri nas po drugi svetovni vojni: umrlo je 20.509 oseb. Dobra polovica oseb umre v zdravstveni ustanovi, 42 odstotkov doma, šest odstotkov pa na cesti, v tujini …
Umiramo čedalje starejši. V zadnjih tridesetih letih se je meja z 69 dvignila na 78 let. Moški umirajo mlajši, a se razlike počasi zmanjšujejo. Povprečna starost ob smrti je najvišja na zahodu države. Znižuje se stopnja prezgodnje umrljivosti – smrti pred 65. letom. Pred tremi desetletji je vsak tretji Slovenec umrl mlajši od 65 let, danes »mlada« umre ena od šestih oseb. Bolezni obtočil – pri ženskah in neoplazme – pri moških so vzrok za smrt Slovencev v 70 odstotkih, podobno je v EU. Pri boleznih obtočil so bistveni vzroki smrti odpoved srca, srčni infarkt in možganska kap, pri neoplazmah pa pljučni rak, rak dojke, prostate in prebavil.
Smrtonosne bolezni obtočil in neoplazme
Po podatkih Sursa je bilo lani število umrlih zaradi bolezni obtočil na tisoč prebivalcev najvišje v pomurski (5,2 na tisoč prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (3 na tisoč prebivalcev). Število umrlih zaradi neoplazem je bilo v 2018 najvišje v zasavski regiji (3,9 na tisoč prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (2,9 na tisoč prebivalcev). V Evropi so bolezni obtočil zahtevale največ življenj v Bolgariji (prek tisoč na sto tisoč prebivalcev), najmanj pa v Franciji (slabih dvesto na sto tisoč prebivalcev). Največ ljudi na sto tisoč oseb je za neoplazmami umrlo na Madžarskem (352), najmanj na Cipru (201).
Marca 2018 je v Sloveniji umrlo rekordnih 2047 oseb.
Pričakovano trajanje življenja se je pri Slovencih v zadnjih treh desetletjih pri moških dvignilo za devet let in pol, pri ženskah za sedem let in pol. Lani so moški umirali pri povprečni starosti 74,1 leta, ženske pri 81,6 leta. Dečki, ki so se rodili lani, lahko pričakujejo, da bodo dočakali 78,3 leta, deklice 84 let. Največ let, napoveduje Surs, bodo dočakale deklice iz osrednjeslovenske (84,6 leta), najmanj pa iz koroške regije (82,3 leta). A takrat se bodo že pisala leta okrog 2100 …
Edina, sveča, ki ne konča na odpadu
V socialnem podjetju Bolje, katerega ustanovitelj je humanitarna organizacija Ozara Slovenija, načrtujejo do konca leta zagnati proizvodnjo ekološke nagrobne sveče Edina, narejeno iz naravnih in obnovljivih materialov, ki se v celoti reciklirajo: iz voska, ki ga pridobivajo sami iz odsluženega odpadnega jedilnega olja brez vsebnosti parafina, iz stenjev, ki jih izdelujejo v Zastoru iz Rečice ob Savinji, iz aluminijastih pokrovčkov družinskega podjetja Gorjak in iz kozarcev iz opuščajočega programa Steklarne Hrastnik. Če bodo na platformi za množično financiranje Adrifund zbrali manjkajočih deset tisoč evrov - poleg lastnega vložka v višini 20 tisočakov -, bo proizvodnja na lokaciji v Rušah, v kateri nameravajo zaposliti težje zaposljive osebe, stekla še letos, naprodaj pa bo za okrog dva evra na dveh lokacijah v Mariboru in na ljubljanskih žalah. Kampanja na spletnem naslovu https://www.adrifund.com/project/view/850 se bo zaključila 27. novembra; v primeru, da jim sredstev ne uspe zbrati, jih bodo vrnili na račune podpornikov.
Vodja projekta Bogdan Dobnik pojasnjuje: »Kozarce bomo po uporabi zbirali, očistili ter ponovno napolnili z voskom iz odsluženega jedilnega olja. Dotrajano ali polomljeno steklo in pokrovčke iz aluminija bomo v celoti reciklirali, iz njih pa izdelali nove kozarce in pokrovčke. Oba materiala je mogoče reciklirati praktično v neskončnost, ne da bi upadla kakovost.« Z vsako nagrobno svečo Edina bodo reciklirali nekaj manj kot dva decilitra odpadnega jedilnega olja - količina, ki bi, če bi končala v naravi, onesnažila več sto litrov pitne vode.
Koncept Edine temelji na vračanju steklenih kozarcev v posebna stojala, ki bodo sprva postavljena na pokopališčih v Mariboru in Ljubljani. Tudi pokrovčke bodo reciklirali, s čimer bodo prihranili 95 odstotkov energije, ki jo sicer porabi proizvodnja aluminija s pomočjo elektrolize aluminijevega oksida.
V socialnem podjetju Bolje, katerega ustanovitelj je humanitarna organizacija Ozara Slovenija, načrtujejo do konca leta zagnati proizvodnjo ekološke nagrobne sveče Edina, narejeno iz naravnih in obnovljivih materialov, ki se v celoti reciklirajo: iz voska, ki ga pridobivajo sami iz odsluženega odpadnega jedilnega olja brez vsebnosti parafina, iz stenjev, ki jih izdelujejo v Zastoru iz Rečice ob Savinji, iz aluminijastih pokrovčkov družinskega podjetja Gorjak in iz kozarcev iz opuščajočega programa Steklarne Hrastnik. Če bodo na platformi za množično financiranje Adrifund zbrali manjkajočih deset tisoč evrov - poleg lastnega vložka v višini 20 tisočakov -, bo proizvodnja na lokaciji v Rušah, v kateri nameravajo zaposliti težje zaposljive osebe, stekla še letos, naprodaj pa bo za okrog dva evra na dveh lokacijah v Mariboru in na ljubljanskih žalah. Kampanja na spletnem naslovu https://www.adrifund.com/project/view/850 se bo zaključila 27. novembra; v primeru, da jim sredstev ne uspe zbrati, jih bodo vrnili na račune podpornikov.
Vodja projekta Bogdan Dobnik pojasnjuje: »Kozarce bomo po uporabi zbirali, očistili ter ponovno napolnili z voskom iz odsluženega jedilnega olja. Dotrajano ali polomljeno steklo in pokrovčke iz aluminija bomo v celoti reciklirali, iz njih pa izdelali nove kozarce in pokrovčke. Oba materiala je mogoče reciklirati praktično v neskončnost, ne da bi upadla kakovost.« Z vsako nagrobno svečo Edina bodo reciklirali nekaj manj kot dva decilitra odpadnega jedilnega olja - količina, ki bi, če bi končala v naravi, onesnažila več sto litrov pitne vode.
Koncept Edine temelji na vračanju steklenih kozarcev v posebna stojala, ki bodo sprva postavljena na pokopališčih v Mariboru in Ljubljani. Tudi pokrovčke bodo reciklirali, s čimer bodo prihranili 95 odstotkov energije, ki jo sicer porabi proizvodnja aluminija s pomočjo elektrolize aluminijevega oksida.
Ekološko svečo Edina je mogoče v celoti reciklirati. Foto Jure Kotnik
