Na meji danes znova – dokumente, prosim!
»Tega, da so naša vozila italijanski policisti občasno ustavljali, smo bili v zadnjem času že vajeni. Resda se to ni dogajalo na meji, a je šlo za isto stvar,« pravi Marino Furlan, lastnik podjetja Intra lighting iz Šempetra pri Gorici, ki je poslovno močno povezan z Italijo. Današnja uvedba mejnega nadzora ga zato ne skrbi. Pričakovano pa bodo ukrep občutili ilegalni prebežniki.
Potem ko je nadzor na meji s Slovenijo nedavno podaljšala Avstrija, je sredi tedna začasno ukinitev schengenskega režima proti naši državi z današnjim dnem najavila Italija. Temu je sledila tudi slovenska vlada in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je včeraj podpisal odredbo, s katero Slovenija danes uvaja nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Tako Italija kot Slovenija kot razlog navajata preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Od danes naprej je prehajanje vseh meja s sosednjimi državami dovoljeno samo čez mejne prehode in z osebnim dokumentom. Na vseh večjih mejnih prehodih s Hrvaško (19) in Madžarsko (trije), ki bodo odprti za mednarodni promet, bo policijski nadzor, medtem ko bodo ostali namenjeni le državljanom Evropske unije (12 na meji s Hrvaško in šest na meji z Madžarsko). Za obmejno prebivalstvo pa so vzpostavili tudi nekdanje maloobmejne prehode. Mejni nadzor pa so na svojih številnih notranjih mejah schengenskega območja vzpostavile tudi Nemčija, Francija, Češka, Poljska, Slovaška, Švedska, Danska in Norveška.
Po podatkih, znanih iz medijev, bodo Italijani nadzor meje s Slovenijo izvajali s pomočjo dodatnih 350 policistov in vojakov, ki bodo pomagali lokalnim varnostnim silam. Na sami meji naj bi nadzorno točko vzpostavili s pomočjo parkiranih policijskih vozil. Slovenija pa bo mejo proti Hrvaški in Madžarski nadzirala z okoli 500 policisti, ki bodo patruljirali bodisi v neporušenih obmejnih objektih bodisi v improviziranih šotorih.
Tako slovenski kot italijanski policijski nadzor je predviden za deset dni, z možnostjo podaljšanja do dveh oziroma šestih mesecev. Po napovedi italijanskega notranjega ministra Mattea Piantedosija naj bi se italijanska, slovenska in hrvaška stran glede uskladitve ukrepov predvidoma 2. novembra sestale v Trstu.
Vsakdanje življenje z novimi pravili
»Računam na to, da uvedba mejnega nadzora ne bo vplivala na naše delo. Ne pričakujem, da bodo na mejnih prehodih pregledovali vsakega človeka posebej,« pove Gorazd Božič, direktor zavoda GO!2025, ki vodi projekt Evropske prestolnice kulture 2025, pri katerem Nova Gorica sodeluje z italijansko Gorico. Ob tem poudari, da se mu zdi zapiranje mej nesprejemljivo. V zadnjih mesecih je opazil večjo policijsko prisotnost tako na slovenski kot na italijanski strani. Novogoriško Erjavčevo ulico, ki se nadaljuje v Škabrijelovo ulico (Via San Gabriele) v Gorici, namreč pogosto uporabljajo prebežniki iz azijskih in afriških držav, ki iz Slovenije vstopajo v Italijo. Sam zaradi narave dela večkrat na dan prečka mejo, ki sicer poteka po sredini skupnega Trga Evrope/Piazza Transalpina.
Nekoliko bolj zaskrbljena je Mateja Grbec, ki živi v hrvaški Istri in na slovensko stran hodi v službo, njeni otroci pa v šolo in na popoldanske aktivnosti. V preteklih letih je predvsem v poletnem času več ur stala v koloni vozil pred mejnim prehodom z ene ali druge strani. Odkar pa je Hrvaška z začetkom tega leta vstopila v schengensko območje, zastojev ni več. »Pozimi sicer večje gneče ni pričakovati, poleti pa si kar težko predstavljam, da bi se vrnili na staro. Vsak dan se iz hrvaške Istre na slovensko stran vozi tudi za cel avtobus osnovnošolcev,« omeni.
Prebežniki bodo ubirali druge poti
»Menim, da uvedba mejnega nadzora ne bo vplivala na zmanjšanje ilegalnih migracij. Te se bodo dogajale še naprej, le da se bodo morali ljudje spet skrivati po gozdovih in ubirati nevarne poti,« je prepričan sociolog in zgodovinar dr. Jure Gombač iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Po njegovih besedah bodo prebežniki s svojo prisotnostjo tako samo še bolj vznemirjali lokalno prebivalstvo.
»Slovenija je za ilegalne migrante tranzitna država, zato bi bilo smiselno, da tudi z evropsko pomočjo vzpostavimo oskrbne centre za te ljudi, ki bežijo iz svoje domovine zaradi tamkajšnjih kriznih razmer. Vojna žarišča imamo še vedno tako v Afganistanu kot v Siriji, pa tudi v številnih drugih azijskih in afriških državah. V razmahu sta konflikta v Ukrajini in Gazi, od koder bežijo milijoni. In kam naj gredo?« razmišlja Gombač. Postavljanje ovir ljudem, ki so na begu, ne bo prekinilo migrantskih poti proti Evropi, je prepričan sogovornik – ampak jih bo zgolj prisililo v še večje trpljenje in odvisnost od kriminalnih združb, ki trgujejo z ljudmi.
