Na vseh letošnjih volitvah bo treba računati tudi na neodvisne župane
Več kot petdeset neodvisnih županov in županj, ki predstavljajo približno četrtino prebivalstva Slovenije in ki so se danes dopoldne zbrali na ustanovnem srečanju v Šentjurju pri Celju, se želi vključiti v »prav vse volitve, ki so pred nami« in povedati svoje zahteve kateri koli vladi v bodoče. Smo močna skupina, ki verjame, da ustanavljanje strank okrog enega posameznika ni rešitev za Slovenijo, je dejal eden najmlajših med njimi, hrastniški župan Marko Funkl. Ponovno se bodo zavzeli za združljivost županske in poslanske funkcije.
Pobudnik ustanovitve kluba, kočevski župan dr. Vladimir Prebilič, priznava, da ima politične ambicije in da je bil to tudi razlog, da je s pobudo o klubu nastopil v času pred supervolilnim letom.
Na katerih volitvah bodo kandidirali, se bodo odločali vsak zase, kot Klub pa se ta trenutek ne vidijo v nobeni od političnih opcij. Kako bodo vstopili v politiko, bo jasno v prihodnjih tednih.
Dr. Vladimir Prebilič omenja tri možnosti za vstop kluba neodvisnih na politično prizorišče: da nastopijo kot samostojna politična stranka, da se povežejo s katero od obstoječih političnih opcij ali da se kandidati in kandidatke iz Kluba sami opredelijo, kje in kako želijo kandidirati. Kdorkoli bo kandidiral, pa bo imel štiri zaveze: zavzemal se bo za decentralizacijo, za ureditev financiranja občin, za ureditev statusa oziroma plač županov po izteku funkcije, s čimer »se že od 2008 ni nihče ukvarjal« in si prizadeval, da predstavniki lokalne samouprave v pogovorih z vlado postanejo enakovredni partnerji – še zlasti ko gre za evropska sredstva.
»Zdaj smo velikokrat vključeni v dialog, ko je že prepozno in ko je operativni program porabe sredstev že sprejet,« pravi Prebilič, ki sicer priznava, da je v klubu »zelo širok spekter« obrazov, »od levega do desnega«, a jim skupni imenovalec ni iskanje, »kdo je bolj levo ali bolj desno«, ampak so »vrednote, ki jih vse preveč pogrešamo v našem političnem prostoru – od poštenja, dostojanstva do strpnosti …«. V klubu tudi ni tako značilne slovenske politične razklanosti, je zagotovil.
Je pa Prebilič zase priznal, da ima politične ambicije in da so bile te tudi razlog, da je s pobudo o Klubu nastopil v času pred supervolilnim letom. Glede vprašanja, kaj osebno ga bolj privlači – lokalne, predsedniške ali državnozborske volitve – bi se za zdaj še težko opredelil.
Dr. Vladimir Prebilič o lastnih političnih ambicijah:
»Vsak interes je povezan s politično realnostjo. Če bi v klubu dobil jasno podporo svojim političnim ambicijam, bi lažje odgovoril na to vprašanje (o ambicijhah, o. p). Sicer pa se župani običajno poistovetijo z izvršilno vejo oblasti, saj morajo projekte v lokalnem okolju izvajati aktivno in hitro. To mi je blizu brez nadaljnjega, a treba je upoštevati tudi politično realnost. Sam sem opravil tri županske mandate, verjamem, da sem v tem času tudi nekaj naredil in bil bi že čas, da kaj takega poskušamo prenesti na višjo raven, A, kot rečeno, prej se bo treba prešteti.«
Izkušeni in obenem sveži obrazi
Smo močna skupina, ki verjame, da ustanavljanje strank okrog enega posameznika ni rešitev za Slovenijo, pravi eden najmlajših med neodvisnimi župani, hrastniški župan in koordinator novoustanovljenega kluba Marko Funkl. Kot je dejal za Delo, sam ne namerava kandidirati ne na državnozborskih ne na predsedniških volitvah in podobnega stališča naj bi bila po njegovem tudi večina prisotnih na ustanovnem srečanju: »Kot predstavniki občin želimo sestaviti ključne točke, ki bi jih lahko vnesli v katero koli koalicijsko pogodbo, ker so dobre za razvoj celotne Slovenije.« Ali kot je doddal: ključ Kluba neodvisnih županov je biti »ogledalo, nekakšna slaba vest političnim strankam«.
Skupina se predstavlja za izkušene in hkrati sveže obraze, za »ljudi, ki imajo v svojih občinah vsaj 50-odstotno podporo na volitvah in zna presegati ideološke delitve«. V kratkem bodo pripravili programska izhodišča, za katera si želijo, da jim prisluhne katera koli bodoča vlada in da postanejo del prihodnje koalicijske zaveze.
Njihov prvi projekt bo po besedah Boruta Sajovica, tržiškega župana, akademija lokalne samouprave. Kot ugotavljajo v Klubu neodvisnih županov, je za Slovenijo po treh desetletjih še vedno značilen neskladen regionalni razvoj, zaradi česar je nujno vzpostaviti ministrstvo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo.
Moti jih tudi »način vodenja države, pomanjkanje dialoga, dostojanstva in strpnosti«, in tudi na to želijo imeti vpliv, pravijo. Ponovno se bodo zavzeli tudi za združljivost županske in poslanske funkcije, ki zanje ne predstavlja »sedenja na dveh stolih«, ampak je »klic k temu, da začnemo razvoj prenašati tudi na podeželje«.
