Nacionalni simboli za globalno Slovenijo
Dan slovenskega športa, nov državni praznik v počastitev vrhunskih dosežkov domačih asov in asinj.
Odpri galerijo
Stat_DrzPrazniki
Danes so pri nas prvič zaznamovali dan slovenskega športa. Dežela pod Triglavom se je pridružila zgolj sedmim, ki imajo takšen državni praznik: Indiji, Iranu, Maleziji, Katarju, Turčiji, Tajski in Japonski. Za šport v svetovnih velesilah je praznik to, da država odpre mošnjiček in za nacionalno promocijo s športom nameni dobršen del sredstev.
Šport je medij za državno prepoznavnost, tudi pri nas je tako, čeprav zaradi podobnega imena in zastave Slovenijo še vedno velikokrat zamenjajo s Slovaško, celo v unijski materi Evropi.
Slovensko zaznamovanje poklicne in amaterske telesne kulture je sovpadlo s prvim dnevom evropskega tedna športa, domači prireditelji si želijo ta teden vključiti v dejavnosti približno 200.000 udeležencev. Olimpijski komite Slovenije, panožne zveze, klubi in druge organizacije bodo v gibalnem programu pripravili veliko dogodkov.
Tudi zaradi koronavirusa so na dan slovenskega športa poleg vrhunskih športnih dosežkov od nastanka nove države poudarili tudi zdrav način življenja in družbeno povezanost. »Šport nas povezuje, na velikih tekmovanjih vsi pripadamo isti skupnosti, vihramo z isto zastavo,« je na današnjem osrednjem dogodku na ljubljanskem Trgu republike poudaril nacionalno plat predsednik Borut Pahor.
Šport opazno prispeva k nacionalni prepoznavnosti, seveda je poklicni šport tudi velik posel, na svetovnem trgu je nacionalna športna vrednota izdelek, ki se lahko dobro prodaja.
Takšni primeri so košarkarja iz lige NBA Luka Dončić in Goran Dragić, nogometaš Jan Oblak, kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič ... Današnji naraščajniki imajo vzornike, tudi kar zadeva materialno plat športa.
Današnjim asom so z zlatimi olimpijskimi odličji, prvimi za samostojno državo na športnem prazniku štiriletja, 23. septembra leta 2000 tlakovali pot veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu ter strelec Rajmond Debevec na poletnih igrah v Sydneyju. Danes so se vsi zbrali, da bi počastili debitantski dogodek. Sedeminpetdesetletni Debevec edini od avstralske trojice zlatih junakov še vedno tekmuje, pred dvema letoma je postal svetovni prvak in še vedno upa, da se bo uvrstil na OI v Tokiu prihodnje leto.
»Vesel in ponosen sem, da so naši dosežki iz Sydneyja pri odločitvi za državni praznik poenotili poslance v državnem zboru,« je navrgel. »Priložnosti za obujanje spominov bodo ravno ob takšnih trenutkih, kot je ta,« je razmišljal danes 48-letni Čop, ki je na igrah v Barceloni leta 1992 z Denisom Žvegljem z bronom v dvojcu brez krmarja priboril prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. »Slovenija je zelo uspešen športni narod. Praznik je le potrditev za športnike in športne navdušence,« je poudaril 41-letni Špik.
Šport je medij za državno prepoznavnost, tudi pri nas je tako, čeprav zaradi podobnega imena in zastave Slovenijo še vedno velikokrat zamenjajo s Slovaško, celo v unijski materi Evropi.
Slovensko zaznamovanje poklicne in amaterske telesne kulture je sovpadlo s prvim dnevom evropskega tedna športa, domači prireditelji si želijo ta teden vključiti v dejavnosti približno 200.000 udeležencev. Olimpijski komite Slovenije, panožne zveze, klubi in druge organizacije bodo v gibalnem programu pripravili veliko dogodkov.
Tudi zaradi koronavirusa so na dan slovenskega športa poleg vrhunskih športnih dosežkov od nastanka nove države poudarili tudi zdrav način življenja in družbeno povezanost. »Šport nas povezuje, na velikih tekmovanjih vsi pripadamo isti skupnosti, vihramo z isto zastavo,« je na današnjem osrednjem dogodku na ljubljanskem Trgu republike poudaril nacionalno plat predsednik Borut Pahor.
Šport opazno prispeva k nacionalni prepoznavnosti, seveda je poklicni šport tudi velik posel, na svetovnem trgu je nacionalna športna vrednota izdelek, ki se lahko dobro prodaja.
Takšni primeri so košarkarja iz lige NBA Luka Dončić in Goran Dragić, nogometaš Jan Oblak, kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič ... Današnji naraščajniki imajo vzornike, tudi kar zadeva materialno plat športa.
Zaradi prvih slovenskih zlatih olimpijcev, Iztoka Čopa, Rajmonda Debevca in Luke Špika, je državni praznik športa prav 23. september. Foto Blaž Samec
Zlati Sydney poenotil poslance
Današnjim asom so z zlatimi olimpijskimi odličji, prvimi za samostojno državo na športnem prazniku štiriletja, 23. septembra leta 2000 tlakovali pot veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu ter strelec Rajmond Debevec na poletnih igrah v Sydneyju. Danes so se vsi zbrali, da bi počastili debitantski dogodek. Sedeminpetdesetletni Debevec edini od avstralske trojice zlatih junakov še vedno tekmuje, pred dvema letoma je postal svetovni prvak in še vedno upa, da se bo uvrstil na OI v Tokiu prihodnje leto.
»Vesel in ponosen sem, da so naši dosežki iz Sydneyja pri odločitvi za državni praznik poenotili poslance v državnem zboru,« je navrgel. »Priložnosti za obujanje spominov bodo ravno ob takšnih trenutkih, kot je ta,« je razmišljal danes 48-letni Čop, ki je na igrah v Barceloni leta 1992 z Denisom Žvegljem z bronom v dvojcu brez krmarja priboril prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. »Slovenija je zelo uspešen športni narod. Praznik je le potrditev za športnike in športne navdušence,« je poudaril 41-letni Špik.
