Najbolj inovativna živila morajo biti trajnostna in zdrava

Manj soli, več vlaknin, rastlinske beljakovine, ekološke in lokalne surovine ter prispevek k manj zavržene hrane so lastnosti, ki odlikujejo deseterico nagrajenih izdelkov izbora za najbolj inovativna živila. Že osmo leto zapored ga je organiziral Inštitut za nutricionistiko.

Nagrajena živila so bila proizvedena v Sloveniji in prišla na tržišče v zadnjem letu. Nagrade v osmih kategorijah so prejeli Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in BeLife za kombucho z okusom hruške z ajdo in pehtranom ter Sirarstvo Tinka za proseni desert.

Prvič sta bili podeljeni tudi posebni nagradi za inovativnost s področja trajnosti in inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli v kruhih. Nagrado s področja trajnosti so prejeli trije proizvajalci: posestvo Trnulja za bio sojine polpete Pečenjak, Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci za omako iz paradižnikov Lušt ter podjetje Grashka za linijo izdelkov Grashka.

Novi izdelek iz zavržene surovine 

Urša Kunz s posestva Trnulja na ljubljanskem Barju je povedala, da so od leta 2004 vključeni v ekološko certificiranje, ki je pomemben vidik trajnosti živil. Na posestvu razvijajo proizvode iz sestavin, ki jih pridelajo sami, pri tem pa upoštevajo čim več vidikov trajnosti. Pečenjak je po njenih besedah nastal po naključju. »Pri proizvodnji tofuja je ostajala sojina okara, ki se običajno zavrže. Dobila sem idejo, da ta ostanek uporabim, v želji, da pomagam hudo bolni prijateljici, ki sem ji vsak dan v bolnišnico nosila ekološko kosilo. Pečenjak ji je bil zelo všeč. Z nadgradnjo je nastal izdelek, ki je danes na trgovskih policah. Za daljšo uporabnost smo se odločili za zamrznjeno obliko izdelka.«

Martin Rojnik iz podjetja Grashka pa je dejal, da je dimljen namaz z bukovim ostrigarjem iz nagrajene linije eden zadnjih izdelkov, ki so jih razvili. V podjetju, ki je bilo ustanovljeno lani, se zavzemajo za trajnostni prehranski sistem z zagotavljanjem lokalne ekološke pridelave hrane in povečanja ponudbe živil rastlinskega izvora. »Razvojno se usmerjamo v izdelke iz surovin, ki so v naši regiji in so prilagojene tukajšnjim podnebnim razmeram. V zadnjem obdobju vidimo dobre rezultate pri gobah, ki niso toliko prisotne na našem trgu. Iščemo partnerje, ki bi jih bili pripravljeni gojiti pri nas na ekološkem substratu. Gobe so bogate z beljakovinami in mikrohranili. Imajo dobro teksturo, aromo in okus, zato k izdelkom ni treba dodajati teksturiranih beljakovin, ki so v večini rastlinskih prehranskih izdelkov na trgu.« Rojnik je dodal, da v podjetju želijo razviti ponudbo delikatesnih izdelkov, ki temeljijo na rastlinskih in polnovrednih surovinah, ki jih v svojem hladilniku želi imeti vsak potrošnik.

Nagrajena kruha z manj soli

Posebno nagrado za zniževanje vsebnosti soli sta dobila Žitov kruh Drožnik in Spar premium kruh z bučno prgo (ostanek pri pridobivanju bučnega olja) in drožmi, ki je nastal v sodelovanju s kuharskim mojstrom Gregorjem Vračkom. Oba kruha vsebujeta za približno četrtino manj soli, hkrati pa sta odličnega okusa, so ugotovili člani strokovne skupine na Inštitutu za nutricionistiko. Podelitev te nagrade je spodbudilo dejstvo, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo za kar 135 odstotkov preveč soli oziroma natrija (12 do 13 gramov, priporočeno pa je pet gramov), kar povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni. Hkrati prav kruh predstavlja enega pomembnejših virov soli.

»Za proizvajalce zmanjševanje vsebnosti soli predstavlja precejšen izziv, saj pri tem krmarijo med željami potrošnikov, tehnološkimi zahtevami in javnozdravstvenimi priporočili. So pa takšne inovacije še posebej dobrodošle pri živilih, kot je kruh, ki jih najpogosteje uživamo,« je povedala Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

Osnovna cilja izbora najbolj inovativnih živil sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje, je povedal vodja projekta Igor Pravst. Na letošnji razpis je prispelo 85 predlogov, približno polovica od proizvajalcev, polovica od potrošnikov.

Ključni kriterij za sprejem izdelkov v nadaljnjo obravnavo je bila ugodna hranilna sestava, ki so jo člani strokovne skupine preverjali s prehranskim profiliranjem. Gre za znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave, živilu pripiše ocena, na podlagi katere je razvrščeno med živila z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo. Ta kriterij je izpolnilo okoli 65 odstotkov izdelkov, ki so šli v drugi krog presoje, kjer so upoštevali še druge vidike inovativnosti: okus, poreklo surovin, posebnosti v sestavi, embalaži …

Proizvajalci nagrajenih živil lahko informacijo o prejeti nagradi navajajo na označbah in pri predstavitvah živil. Pri tem lahko brezplačno uporabljajo znak projekta, ki potrošnikom olajša prepoznavanje živil. Naslednji razpis za najbolj inovativna živila bo objavljen v prvi polovici letošnjega leta.