Najpogostejša oblika spolne zlorabe otrok ostaja grooming
Letošnji 13. posvet E-zlorabe otrok, ki ga organizirajo Spletno oko, uprava kriminalistične policije in GZS, so posvetili novim tveganjem in trendom pri spolnih zlorabah otrok. Izpostavili so napeljevanje otrok na spolnost po spletu, izmenjevanje seksualnih vsebin v zameno za plačilo, virtualno resničnost in predelavo posnetkov.
Koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je med novimi in naraščajočimi tveganji področju spletnih zlorab otrok v izjavi za medije izpostavil metaverzum, spletno 3D-okolje, do katerega uporabniki dostopajo z očali za virtualno resničnost in kot digitalni liki med seboj komunicirajo zelo podobno kot v fizičnem svetu. Razlikovanje med resničnim in virtualnim svetom postaja zlasti za otroke vse težje.
Motl je opozoril tudi na različne filtre za predelavo posnetkov, s katerimi si storilci pomladijo obraz in se tako približajo mladoletnim. Kot tretje tveganje pa je izpostavil transakcijsko sekstanje – izmenjavo posnetkov s spolnimi vsebinami v zameno za plačilo, ki je doživelo velik porast v obdobju omejitvenih ukrepov med pandemijo covida-19. Predavateljica Emilie Coomans iz belgijske organizacije za pogrešane in spolno izkoriščane otroke Child Focus je po Motlovih besedah na današnjem posvetu opozorila, da družbena omrežja s svojimi algoritmi posredno spodbujajo transakcijsko sekstanje, pred čimer niso varni niti mladoletni.
Po besedah vodje oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) Roberta Tekavca sicer najpogostejša oblika spolne zlorabe otrok ostaja grooming – napeljevanje mladoletnih oseb na spolnost po spletu. Storilec z mladoletno osebo vzpostavlja zaupen odnos, nato pa to zaupanje zlorabi. Med pogostimi oblikami spletnih spolnih zlorab je Tekavec omenil tudi izmenjevanje gradiva s spolno zlorabo otrok med enakomislečimi osumljenci in zlorabo, ki se zgodi, ko si par v intimnem razmerju izmenja intimne fotografije, nato pa eden od njiju iz različnih razlogov fotografijo posreduje naprej.
Tekavec je opozoril, da policija v zadnjih letih opaža povečano število posnetkov mladoletnih, ki jih prejmejo od tujih varnostnih organov in na katerih so otroci, ki so se pred kamero razgalili sami, potem pa ta posnetek nevede objavili na enem od družbenih omrežij. V večini primerov ugotovijo, da so otroci to naredili sami prek spletnih računov staršev.
Trendi na področju preiskovanja in odkrivanja spolne zlorabe otrok se po njegovih besedah ves čas spreminjajo, ker se ves čas spreminjajo tudi internet oziroma orodja. V porastu je, denimo, napeljevanje otrok prek družbenih omrežij in drugih platform ter aplikacij, ki so všeč mladim, ki si želijo hitrega zaslužka. Pri tem je omenil močan vpliv spletnih vplivnežev, ki prikazujejo, kako se lahko na internetu zasluži.
Slovenski kriminalisti se po Tekavčevih besedah ves čas usposabljajo in prilagajajo novim trendom, ki jih uporabljajo storilci. Znanje, dobre prakse in orodja za preiskovanje spolnih zlorab otrok si izmenjujejo tudi s tujimi strokovnjaki. Pri preprečevanju spolnih zlorab otrok na spletu pa so v prvi vrsti starši tisti, ki morajo paziti, kaj otrok na internetu počne, tudi sami morajo vedeti, katere pasti internet prinaša, da lahko na to opozorijo otroka, preden mu dajo pametno napravo z nenadzorovanim dostopom do interneta v last, je poudaril Tekavec.
Tudi po Motlovih besedah so pri preventivi na tem področju ključni starši, ki morajo z otroki spregovoriti o tveganjih, denimo o tem, da neznanec na spletu nikakor ni nujno to, za kar se predstavlja, pa tudi o tem, kako se iz stika umakniti in kako zlorabo prijaviti.
Pri Spletnem očesu so pripravili priročnik o spolnih zlorabah otrok in mladostnikov na spletu, v katerem so predstavljene problematika in tudi smernice za ukrepanje. V prvi vrsti je namenjen organom pregona, zaposlenim v centrih za socialno delo, v šolstvu, nevladnih organizacijah in drugih javnih institucijah, je pojasnil Motl. Navedel je še, da so na prijavno točko Spletno oko lani prejeli in organom pregona posredovali 370 primerov domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, na globalni ravni pa je bilo po podatkih za leto 2021 prijavljenih 85 milijonov tovrstnih posnetkov.
Današnji posvet, ki je namenjen predstavnikom organov pregona, tožilstev in sodišč, ponudnikom internetnih storitev, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo, predstavnikom nevladnih organizacij in drugim, ki se pri svojem delu soočajo s problematiko spolnih zlorab otrok na spletu, organizirajo prijavna točka Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet v koordinaciji ljubljanske fakultete za družbene vede, uprave kriminalistične policije GPU in Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
