Najraje se priseljujejo v Bovec in Sežano
Največ stanovanj so v zadnjih treh letih pri nas pokupili državljani Srbije, največ hiš pa Nemci.
Odpri galerijo
Z obnovo Kanina so prišli k nam tudi investitorji. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Za tuje kupce nepremičnin v naši državi sta v zadnjih treh letih najprivlačnejša Sežana in Bovec. V Sežani so tujci, po večini Italijani, med letoma 2017 in 2019 pokupili 25 hiš in 28 stanovanj; v Bovcu so nakupi tujcev predstavljali 17 odstotkov nakupov hiš in 14 odstotkov nakupov stanovanj.
Takšna je statistika geodetske uprave (Gurs) o nepremičninskih nakupih tujcev pri nas med letoma 2017 in 2019; kako pa tuje priseljence sprejemajo lokalne skupnosti? Valter Mlekuž, župan Bovca, kjer tudi »na terenu« opažajo občuten priliv tujcev, je bil slikovit: »Pri nas ni nestrpnosti do njih v slogu, 'zdaj nam bodo pa kruh odžrli'. Tu je dovolj prostora za vse poštene in prijateljske ljudi ne glede na barvo kože in veseli smo vsakogar, ki se odloči ostati v naših krajih, kjer nam delovne sile celo primanjkuje. Če obdržimo enega mladega, v bistvu pridobimo družino, vrtce in šole pa tudi imamo ...«
Bovec je glede bivalnih razmer za našo državo prej izjema kot pravilo. Po kvadraturi je četrta največja občina v Sloveniji, ima pa vsega 3000 prebivalcev. Za bovško »državljanstvo« se odločijo Čehi, Slovaki, Američani, tudi Madžari in »eksotični« Venezuelci. Po Mlekuževih besedah s turizmom, ki si je v zadnjih letih znova opomogel, pridejo tudi mladi, se pri njih zaposlijo in ostanejo: »Imamo tudi dve večji tovarni, a ti jih – z izjemo tistih s specifično izobrazbo – ne privlačita.«
Zlasti smučišča na Kaninu so zanje priložnost in hkrati premostitev: »Ko so leta 2013 Kanin zaprli, mladi niso imeli kaj početi. S ponovnim odprtjem smo jih ogromno zadržali tu. Poleti so ljudje na Soči, na vodi, imajo svoje firme za pohodništvo, raftanje, kajakaštvo …, od novembra do maja pa traja zimska sezona, ko se priložnostno zaposlijo – denimo kot urejevalci prog – in tako preživijo sebe in družino. Z obnovo Kanina so prišli k nam tudi investitorji.« V Bovcu so se zaradi čedalje večjega povpraševanja po bivanju in nepremičninah odločili tudi za spremembo občinskega prostorskega načrta, s katerim bodo pridobili dodatne površine za gradnjo stanovanj. Hkrati bodo, je bil trdno odločen Mlekuž, dvignili kakovost hotelskih in apartmajskih zmogljivosti. Lanska turistična sezona je bila rekordna: našteli so 480.000 nočitev, od teh 80 odstotkov tujcev. Proste sobe v Bovcu tudi v teh dneh ni mogoče dobiti. Večje povpraševanje po nepremičninah ima tudi slabo stran. »Postale so drage,« je povedal Mlekuž. V Kaninski vasi, na najbolj elitnih lokacijah, denimo, stane kvadratni meter parcele za gradnjo 120 evrov. »Tu se proda vse.«
Tujci so v zadnjih treh letih po podatkih Gursa pri nas kupili 1060 stanovanjskih nepremičnin (523 stanovanj in 537 hiš), prodali so jih 933 (429 stanovanj in 504 hiše). Upoštevaje kupce z mešanim državljanstvom, so jih prodali celo več, kot so jih kupili. Pri tujcih, ki so v zadnjih treh letih skupaj kupili več kot sto stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji, Gurs opaža večji trend nakupov med Srbi in Nemci, stagnacijo pri Avstrijcih in občuten trend upadanja pri Italijanih. Medtem ko stanovanja pri nas večinoma kupujejo državljani Srbije, so največ hiš pokupili Nemci. Tujci in kupci z mešanim državljanstvom so se med letoma 2017 in 2019 naselili v večstanovanjskih objektih v 74 naših občinah, hiše pa kupili v 138 občinah. Skoraj polovica se je odločila za nakup stanovanj v urbanih središčih: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje in Kranj, v deseterici občin so še Piran, Izola, Sežana, Jesenice in Ptuj.
Najvišji, 12-odstotni delež tujih nakupov stanovanj glede na celoten promet s stanovanji so zaznali v Sežani, kjer so skoraj vsako deseto stanovanje kupili Italijani. Med vsemi stanovanji v Sežani, prodanimi tujcem, so jih Italijani kupili 68 odstotkov. Ob meji z Italijo je tudi največ tujega povpraševanja po hišah. V Sežani so 17 odstotkov nakupov hiš v zadnjih treh letih oziroma kar 84 odstotkov tujih nakupov hiš opravili Italijani. V Brežicah so osem od 16 hiš, prodanih tujcem, kupili Hrvati, na Bledu so 13 tujih nakupov hiš opravili kupci iz 12 držav.
Takšna je statistika geodetske uprave (Gurs) o nepremičninskih nakupih tujcev pri nas med letoma 2017 in 2019; kako pa tuje priseljence sprejemajo lokalne skupnosti? Valter Mlekuž, župan Bovca, kjer tudi »na terenu« opažajo občuten priliv tujcev, je bil slikovit: »Pri nas ni nestrpnosti do njih v slogu, 'zdaj nam bodo pa kruh odžrli'. Tu je dovolj prostora za vse poštene in prijateljske ljudi ne glede na barvo kože in veseli smo vsakogar, ki se odloči ostati v naših krajih, kjer nam delovne sile celo primanjkuje. Če obdržimo enega mladega, v bistvu pridobimo družino, vrtce in šole pa tudi imamo ...«
Nepremičnine v Bovcu gredo za med
Bovec je glede bivalnih razmer za našo državo prej izjema kot pravilo. Po kvadraturi je četrta največja občina v Sloveniji, ima pa vsega 3000 prebivalcev. Za bovško »državljanstvo« se odločijo Čehi, Slovaki, Američani, tudi Madžari in »eksotični« Venezuelci. Po Mlekuževih besedah s turizmom, ki si je v zadnjih letih znova opomogel, pridejo tudi mladi, se pri njih zaposlijo in ostanejo: »Imamo tudi dve večji tovarni, a ti jih – z izjemo tistih s specifično izobrazbo – ne privlačita.«
Po besedah bovškega župana Valterja Mlekuža s turizmom, ki si je v zadnjih letih znova opomogel, pridejo tudi mladi, se pri njih zaposlijo in ostanejo. FOTO: Blaž Močnik
Zlasti smučišča na Kaninu so zanje priložnost in hkrati premostitev: »Ko so leta 2013 Kanin zaprli, mladi niso imeli kaj početi. S ponovnim odprtjem smo jih ogromno zadržali tu. Poleti so ljudje na Soči, na vodi, imajo svoje firme za pohodništvo, raftanje, kajakaštvo …, od novembra do maja pa traja zimska sezona, ko se priložnostno zaposlijo – denimo kot urejevalci prog – in tako preživijo sebe in družino. Z obnovo Kanina so prišli k nam tudi investitorji.« V Bovcu so se zaradi čedalje večjega povpraševanja po bivanju in nepremičninah odločili tudi za spremembo občinskega prostorskega načrta, s katerim bodo pridobili dodatne površine za gradnjo stanovanj. Hkrati bodo, je bil trdno odločen Mlekuž, dvignili kakovost hotelskih in apartmajskih zmogljivosti. Lanska turistična sezona je bila rekordna: našteli so 480.000 nočitev, od teh 80 odstotkov tujcev. Proste sobe v Bovcu tudi v teh dneh ni mogoče dobiti. Večje povpraševanje po nepremičninah ima tudi slabo stran. »Postale so drage,« je povedal Mlekuž. V Kaninski vasi, na najbolj elitnih lokacijah, denimo, stane kvadratni meter parcele za gradnjo 120 evrov. »Tu se proda vse.«
Italijani v Sežano, Hrvati v Brežice, vsi na Bled
Tujci si Slovenijo še vedno radi izberejo za svoj novi dom.
Med letoma 2017 in 2019 so pokupili 1061 slovenskih nepremičnin.
Stanovanja so kupili v 74, hiše pa v 138 občinah.
Med letoma 2017 in 2019 so pokupili 1061 slovenskih nepremičnin.
Stanovanja so kupili v 74, hiše pa v 138 občinah.
Tujci so v zadnjih treh letih po podatkih Gursa pri nas kupili 1060 stanovanjskih nepremičnin (523 stanovanj in 537 hiš), prodali so jih 933 (429 stanovanj in 504 hiše). Upoštevaje kupce z mešanim državljanstvom, so jih prodali celo več, kot so jih kupili. Pri tujcih, ki so v zadnjih treh letih skupaj kupili več kot sto stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji, Gurs opaža večji trend nakupov med Srbi in Nemci, stagnacijo pri Avstrijcih in občuten trend upadanja pri Italijanih. Medtem ko stanovanja pri nas večinoma kupujejo državljani Srbije, so največ hiš pokupili Nemci. Tujci in kupci z mešanim državljanstvom so se med letoma 2017 in 2019 naselili v večstanovanjskih objektih v 74 naših občinah, hiše pa kupili v 138 občinah. Skoraj polovica se je odločila za nakup stanovanj v urbanih središčih: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje in Kranj, v deseterici občin so še Piran, Izola, Sežana, Jesenice in Ptuj.
Najvišji, 12-odstotni delež tujih nakupov stanovanj glede na celoten promet s stanovanji so zaznali v Sežani, kjer so skoraj vsako deseto stanovanje kupili Italijani. Med vsemi stanovanji v Sežani, prodanimi tujcem, so jih Italijani kupili 68 odstotkov. Ob meji z Italijo je tudi največ tujega povpraševanja po hišah. V Sežani so 17 odstotkov nakupov hiš v zadnjih treh letih oziroma kar 84 odstotkov tujih nakupov hiš opravili Italijani. V Brežicah so osem od 16 hiš, prodanih tujcem, kupili Hrvati, na Bledu so 13 tujih nakupov hiš opravili kupci iz 12 držav.
