Namesto štirih načrtovanih le en lesni center v državi

Zadovoljivo stopnjo donosnosti kaže le naložba v lesni center Snežnik.
Fotografija: Lesni center naj bi na Koroškem vzpostavili ob tovarni ivernih plošč, ki jo je kupilo turško podjetje Yıldız Entegre. V Otiškem Vrhu za zdaj ni Turkov, pa tudi lesnemu centru slabo kaže. FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Lesni center naj bi na Koroškem vzpostavili ob tovarni ivernih plošč, ki jo je kupilo turško podjetje Yıldız Entegre. V Otiškem Vrhu za zdaj ni Turkov, pa tudi lesnemu centru slabo kaže. FOTO: Tadej Regent

Kočevje, Slovenj Gradec – Po predlogu strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) za obdobje 2020–2029, ki je še v medresorskem usklajevanju na vladi, naj bi SiDG vzpostavil štiri lesne centre. A kaže, da bo samo eden.

»Investicijski elaborat je pokazal, da izmed štirih predvidenih lesnih centrov zadovoljivo stopnjo donosnosti, ki zagotavlja, da pri investiciji ne gre za nedovoljeno državno pomoč, izkazuje samo naložba v lesni center Snežnik na Kočevskem,« so pojasnili v družbi SiDG, ki je lesne centre načrtovala še na Štajerskem, Notranjskem in Koroškem, na območjih z večjo koncentracijo državnih gozdov.

Na SiDG pojasnjujejo, da je predlog strateškega načrta še v fazi usklajevanja in torej ni sprejeta še nobena dokončna odločitev v zvezi s predvidenimi lesnimi centri. »Ker je predlog strateškega načrta označen kot poslovna skrivnost in je dokument v postopku vladnega medresorskega usklajevanja, ne moremo razkrivati podrobnejših podatkov iz strateškega načrta. Po naših informacijah bo v kratkem steklo usklajevanje dokumenta s pristojnimi ministrstvi,« so skopi v SiDG.
 

Doma predelamo premalo lesa


Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vzpostavitev lesnih centrov za zbiranje in predelavo lesa, ki bi se ukvarjali tudi z dodatno, specializirano dejavnostjo, ves čas podpirajo, zato pričakujejo dopolnitev elaboratov in dodatna preverjanja. Po njihovem mnenju bi z vzpostavitvijo lesnih centrov povečali delež doma predelanega lesa. V Sloveniji na leto priraste devet milijonov kubičnih metrov lesa. Od šest milijonov posekanega ga štiri milijone kubičnih metrov izvozimo. Predelamo ga le dva milijona; od tega polovico v izdelke, ostalo pokurimo v pečeh.

Po prvotnih načrtih naj bi na območju Notranjske SiDG vzpostavil center, ki bi se ukvarjal s proizvodnjo lesenih lepljenih nosilcev. Na Štajerskem bi to bilo skladišče za mokro skladiščenje lesenih sortimentov, na Kočevskem bi lesni center organizirali v okviru podjetja Snežnik, na Koroškem pa naj bi bila to proizvodnja gradbenega konstrukcijskega lesa, križno lepljenih lesenih plošč. SiDG je napovedoval, da bo v lesni center na Koroškem vložil osem milijonov evrov, regiji pa naj bi prinesel 40 novih delovnih mest. Letna kapaciteta proizvodnje bi znašala do 30.000 kubičnih metrov križno lepljenih lesenih plošč, les za njihovo izdelavo pa bi zagotavljali ne le iz državnih gozdov, ampak tudi iz zasebnih.
 

Po slovenski les v Avstrijo


V državi večje proizvodnje križno lepljenih lesenih plošč še nimamo, kljub številnim izdelovalcem lesenih hiš in drugih objektov. V Avstriji, s katero se pogosto primerjamo in kamor izvozimo večino posekanega okroglega lesa, imajo takšno proizvodnjo organizirano kar na štiridesetih lokacijah. Med njihovimi kupci so številna slovenska podjetja.

V občini Črna na Koroškem imajo 13 tisoč hektarjev gozdov, od tega polovico državnih. »Najbolj primerna lokacija za vzpostavitev takega centra, pri katerem bomo župani vztrajali, je zato prav naša občina, kot primerno pa ocenjujemo tudi lokacijo v Otiškem vrhu. Od vzpostavitve lesnega centra na Koroškem ne bomo odstopali. Če so problem izračuni, naj jih znova preverijo,« pravi črnjanska županja Romana Lesjak.

V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40.000 ljudi. Najnižje število zaposlenih v tej panogi je padlo na 8000. Zadnja leta se povečuje in znaša okoli 12.000. Veliko delovnih mest v lesni industriji so izgubili tudi na Koroškem. Nazadnje v Otiškem Vrhu, kjer so opuščeno tovarno ivernih plošč kupili Turki, ki kljub obljubam o naložbi svojih poslovnih načrtov še niso uresničili.

Komentarji: