Napoved mini socialne reforme

Vlada naj bi prihodnji teden obravnavala predlog sprememb pri urejanju trga dela ter na področju družinskih in socialnih transferjev.
Fotografija: Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj pričakuje, da bodo rešitve iz tako imenovane male socialne reforme uveljavljene do začetka prihodnjega leta. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj pričakuje, da bodo rešitve iz tako imenovane male socialne reforme uveljavljene do začetka prihodnjega leta. Foto Jože Suhadolnik

Septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 66.122 brezposelnih, kar je petina manj kot lanskega septembra in celo najmanj od novembra 2008. Na ministrstvu za delo pripravljajo več sprememb pri urejanju trga dela, s katerimi naj bi izboljšali tako trenutno situacijo kot nekaj sistemskih pomanjkljivosti, novelirali pa bi tudi področje družinskih in socialnih transferjev.

Predvidoma prihodnji teden naj bi vlada obravnavala paket predlogov sprememb štirih zakonov (o urejanju trga dela, socialno varstvenih prejemkih, uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter starševskem varstvu in družinskih prejemkih), s katerim, po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja, postavljajo v središče svojega delovanja ljudi in njihovo dostojanstvo, da zagotovijo pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. Cilj naj bi bili, med drugim, bolj pregledni, razumljivi in življenjski postopki za pridobitev socialnih transferjev, pa tudi deloma potegniti ločnico med družinsko in socialno politiko.



»Na področju trga dela želimo posameznike, ki so se sposobni preživljati z lastnim delom, spodbuditi, da se raje odločijo za zaposlitev kot za socialno pomoč. Delo ni le stvar preživetja, ampak vrednota, ki človeku nudi občutek vrednosti, vključenosti in samoizpolnitve, obenem pa je pomembno gonilo naše družbe,« se je izrazil minister. Po novem naj bi brezposelnega na zavodu za zaposlovanje lahko po šestih mesecih napotili na pogovor za delovno mesto, ki ustreza dve ravni nižji izobrazbi od pridobljene. Za več kot polovico trenutno prijavljenih v evidenci zavoda, ki imajo osnovnošolsko oziroma poklicno izobrazbo, je to določilo povsem brez pomena. Predvsem za težko zaposljive naj bi se podaljšala možnost vključitve v javna dela na štiri leta, skrajšali pa naj bi postopek izpisa iz evidence brezposelnih, če se ugotovi kršitev obveznosti.


Otroški dodatek vezan na šolanje


Pri letnih pravicah iz javnih sredstev napovedujejo, da pri izračunu otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije malice in kosila ter vrtca ne bodo več upoštevali premoženja družine, kar predstavlja centrom za socialno delo zelo zamudne in zahtevne postopke, ampak bodo merodajni le dohodki. Učinek te spremembe bo občutilo le 1,76 odstotka (3382) od 191.744 družin, upravičenih do otroškega dodatka. Razširili pa bodo krog upravičencev do državne štipendije še na dijake v družinah, uvrščenih v 7. in 8. dohodkovni razred.



Starši, ki ne bodo poskrbeli, da otrok obiskuje osnovno šolo, bodo tri mesece otroški dodatek prejemali v naravi, in ne v gotovini, prav tako pa tudi denarno socialno pomoč, če so do nje upravičeni. »S tem želimo predvsem nuditi zaščito otrokom, da se jim omogoči dokončanje vsaj osnovne šole, kar je podlaga za vstop na trg dela in samostojno življenje,« je utemeljil Cigler Kralj. Kadar otrok po zaključku osnovnošolskega izobraževanja ne gre v srednjo šolo, pa bi se znesek otroškega dodatka znižal za tretjino, kot spodbuda za doseganje višje stopnje izobrazbe.
Pomembna novost je predvidena tudi za starejše, ki so materialno ogroženi. Vlogo za varstveni dodatek naj bi oddali samo prvič, ko zaprosijo zanj, čim bi pristojni preverili upravičenost do te pravice, pa bi se podaljševala avtomatično, po uradni dolžnosti.

Preberite še:

Komentarji: