Navade, ki bi jih kazalo ohraniti

Družinsko okolje z vsemi svojimi značilnostmi je eden ključnih dejavnikov človekovega razvoja, in to se še kako kaže v teh dneh, ko v tem okolju zaradi širjenja koronavirusa preživimo največ časa, poudarja dr. Urška Fekonja, profesorica razvojne psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti.
 

Katere so pozitivne plati življenja doma – za posameznika, družine, družbo?

Trenutne razmere so gotovo priložnost, da se člani družine bolj povežejo med seboj, si prisluhnejo in pomagajo, se skupaj vključujejo v različne dejavnosti, kot so ogled dobrega filma, kuhanje kosila ali delo na vrtu. Pa tudi za to, da se z otroki pogovorimo o njihovih težavah in strahovih, da skupaj sedemo za mizo. Skupni obroki so namreč lepa priložnost za pogovor.
Zagotovo pa je veliko časa, ki ga družine kar naenkrat preživljajo skupaj, ter usklajevanje dela staršev in šolskega dela otrok tudi velik izziv. V takšni situaciji lahko pridejo na dan nerazrešeni konflikti med partnerjema ali starši in otroki, zato nekaterim družinam v tem času gotovo ni lahko.
 

Razvojni psihologi opozarjate, da otroci v prostem času preveč uporabljajo pametne telefone in družbena omrežja. Kaj pa zdaj?

Menim, da na splošno to ni prava rešitev, je pa dober način, da lahko otroci tudi v teh razmerah ohranjajo stike s prijatelji ali dostopajo do kakovostnih vsebin in informacij. Navsezadnje poteka del poučevanja prek uporabe tehnologije.
Raziskave kažejo, da ima uporaba tehnologije tako pozitivne kot negativne učinke na razvoj in učenje otrok in prav na druge bi morali biti starši posebej pozorni. Negativni učinki se kažejo najprej pri zdravju otrok (glavobol, bolečine v hrbtu), prav tako nanje slabo vplivajo neustrezno izbrane ali agresivne računalniške igre (vzbujajo negativna čustva, agresivne misli, napetost ...). Zato morajo starši postaviti pravila glede uporabe tehnologije, vztrajati, da jih upoštevajo, in nadzirati vsebine, do katerih otroci dostopajo prek različnih naprav.

Kakovostne vsebine, na primer računalniške igre, filmi ali risanke, primerne starosti, pa so lahko v omejenem času učinkovit način učenja in tudi sprostitev za otroka. Seveda to od staršev zahteva več truda, pogovora z otrokom in včasih tudi prepirov glede upoštevanja pravil.


 

V zadnjih dneh smo bili priča podobam družin v naravi, otroci, ki tekajo po gozdu ... Ali mislite, da se bo ta vzorec obdržal tudi po vrnitvi v običajne tirnice?

Navadno ljudje zaradi načina življenja v današnji družbi kar hitro prevzamemo ustaljene vzorce vedenja in spoprijemanja z vsakodnevnimi izzivi, čeprav so ti lahko manj učinkoviti in škodljivi za naše zdravje. Bilo pa bi dobro za naše fizično in duševno zdravje, da bi katere od teh dejavnosti, kot sta gibanje na prostem in več skupnega preživljanja časa z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjali tudi naprej.
 

Katere skupine ljudi imajo največ težav s prilagajanjem na razmere?

Zagotovo imajo največje težave skupine ljudi, ki so tudi sicer najbolj ranljive, odrinjene na rob, imajo malo socialnih stikov ter manj uspešne strategije za spoprijemanje s problemi ter spremembami. Starejši ljudje so ena od takih skupin, saj so odrezani na od svojih vrstnikov ter od otrok, vnukov in drugih sorodnikov, ki jim najpogosteje predstavljajo najpomembnejše socialne stike. Mnogo starejših tudi nima tehnologije in ustreznega znanja za njeno uporabo, kar bi jim omogočilo, da bi bili lahko preko družabnih omrežij povezani z najbližjimi. Občutek, da nanje nismo pozabili, je zanje pomemben; morda je zdaj priložnost, da v bolj pogostih telefonskih pogovorih prisluhnemo tudi njihovim stiskam in željam, da jih s pogovorom razbremenimo skrbi.

Po drugi strani pa je ta čas zelo težaven za otroke, ki živijo v slabih razmerah in pomanjkanju, v družinah z neugodnimi socialno ekonomskimi dejavniki ali v družinah, v katerih so prisotne psihične bolezni staršev in alkohol, in teh v Sloveniji ni malo. Za te otroke sta šola in vrtec pomembno varovalno okolje, zato bodo v tem obdobju, ki verjetno ne bo prav kratko, še posebej izpostavljeni. Dejavnosti, kot so igranje družabnih iger, branje knjig, skupno gibanje in pogovori staršev z otroki, v teh družinah zelo verjetno niso pogoste.
 

Kdo jim lahko sploh olajša vsakdan v trenutnih razmerah?

Za otroke, ki so zaradi različnih težav obravnavani znotraj šolske svetovalne službe, se mi zdi še posebej pomembno, da tudi v trenutni situaciji ohranjajo stike s strokovnimi delavci. Enako velja za učitelje, ki se nedvomno trudijo s postavljanjem poučevanja na daljavo, da tem otrokom namenijo še kakšno spodbudno besedo več, saj so oni tisti odrasli, ki jim tudi sicer predstavljajo varnost in stabilnost v odnosu. Hkrati pa je to čas in priložnost, da se starši z otroki pogovorimo o tem, da so se nekateri njihovi vrstniki morda znašli v hudi stiski in jih spodbudimo, da po navežejo stik tudi s katerim od manj priljubljenih in odrinjenih sošolcev in sošolk.


 

Kaj priporočate tistim, ki imajo največ težav z ostajanjem doma? Je to rutina ali ravno nasprotno – odstopanje od rutine?

Rutine so v posameznikovem življenju zelo pomembne že od obdobja dojenčka dalje, saj strukturirajo naš čas in ga naredijo bolj predvidljivega, to pa nam daje občutek varnosti in obvladljivosti v življenju. Zato so še posebej pomembne v obdobjih velikih sprememb in negotovosti, tako za odrasle kot tudi za otroke. Ker trenutno pouk poteka na daljavo, je za otroke pomembno, da si strukturirajo čas tako, da bodo opravili vse šolske obveznosti in imeli tudi dovolj prostega časa za počitek in zabavo in rutine jim lahko pri tem pomagajo. Torej, da otroci npr. vstanejo ob določeni uri, se oblečejo, pojedo zajtrk in nato začnejo s šolskim delom, si naredijo odmore ter načrtujejo tudi prosti čas za zabavo. Učitelji pa jih pri tem spodbujajo s postavljanjem rokov za posamezne naloge ter sprotnimi povratnimi informacijami.

Enako velja za odrasle, posebej tiste, ki delajo od doma, saj se brez rutine in določene strukture v dnevu čas za delo in prosti čas pogosto prekrijeta do te mere, da niso učinkoviti ne na enem ne na drugem področju, kar poveča občutek tesnobe in zmanjša občutek nadzora nad dogajanjem.