Ne le pozne, tudi prenizke štipendije
Vsako šolsko in študijsko leto se dijaki in študenti srečujejo s težavo, da zelo pozno izvedo, ali jim je bila odobrena Zoisova štipendija. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (Sklad) začne odločati šele, ko so vloge vseh vlagateljev popolne, kar se lahko vleče več mesecev. V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) in Študentski organizaciji Slovenije (Šos) opozarjajo, da čeprav so odobrene štipendije potem izplačane za nazaj, jih študenti potrebujejo vsak mesec.
»Sin je bil zlati maturant, raziskovalec in nosilec patenta za izum, prijavil se je na razpis za Zoisovo štipendijo, rezultatov ni prejel še do danes,« nam je povedala mama študenta prvega letnika ene izmed ljubljanskih fakultet. Rok za oddajo vlog za študente je bil 8. oktober. Ta teden so iz Sklada sporočili, da so zdaj znani tudi rezultati za dijake višjih letnikov srednjih šol ter za študente prvih letnikov. Odločbe jim bodo izdali v prvem tednu februarja, prve štipendije pa bodo izplačane predvidoma 10. februarja, prejeli bodo tudi vse že zapadle zneske štipendij. A od oktobra do februarja je dolga doba, študenti višjih letnikov štipendij tudi takrat še ne bodo videli.
Na Skladu razlagajo, da lahko začnejo odločati šele takrat, ko so vse poslane vloge popolne. Največ časa terja dopolnjevanje vlog in ugotavljanje ustreznosti izjemnih dosežkov, odgovarjajo na Skladu in dodajajo, da dopolnjevanje vlog traja običajno 15 dni, lahko pa vlagatelj zaprosi za podaljšanje roka. Mama študenta opozarja, da tako dolgo odločanje o štipendiji ni dopustno: »Dopolnjevanje vlog se teoretično vleče v nedogled, dijaki in študenti pa so v tem času brez štipendije. Vsi vemo, kaj to zanje pomeni.«
Stiske
V Šosu so povedali, da kljub njihovim večletnim pozivom, naj o vlogah odločajo hitreje, sprememb ni: »Čeprav štipendisti prejmejo štipendijo za vse mesece nazaj, pa je treba najemnino za stanovanje in vpisnino plačati vnaprej.« Socialno ogroženim študentom svetujejo, naj raje vložijo vlogo za državno štipendijo: »Vlogo lahko vložijo kadarkoli med letom, hitreje pa prejmejo tudi odločbo.«
MSS je na ta problem opozoril že večkrat, leta 2018 so bile zelo pozno odobrene tako Zoisove kot državne štipendije: »Študenti ob pozni odobritvi štipendij težje planirajo svoje delo, stroške, prosti čas in predvsem študijske obveznosti. To je toliko težje ob hudi stanovanjski krizi v Sloveniji, ki je zaradi pomanjkanja študentskih sob hudo prizadela tudi študente, zanje to pomeni dodatno finančno breme.« V MSS opozarjajo tudi na dejstvo, da so štipendije prenizke: »Raziskava Euroštudent je pokazala, da študenti na mesec porabijo okoli 500 evrov. To pomeni, da študentom povprečno za stroške ne zadostuje niti štipendija.«
Po podatkih ministrstva za izobraževanje se je povprečna Zoisova štipendija v zadnjih desetih letih znižala za več kot 40 evrov. V MSS dodajajo, »da si velik delež štipendij plačajo študenti sami preko koncesijske dajatve, ki se plača od študentskega dela«.
Težave s štipendiranjem je MSS lani predstavil ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »žal pa nas na ministrstvu za izobraževanje niso sprejeli na sestanku, kjer bi to problematiko lahko načeli, kljub naši prošnji«.
