Neenaki v življenju, neenaki v smrti

Ljubljana – Danes povprečno živimo najmanj deset let dlje, kot je bila pričakovana življenjska doba leta 1970. V državah OECD, kot ugotavljajo v svežem poročilu Health at a Glance, lahko človek, ki se je rodil danes, pričakuje, da bo povprečno dočakal 81 let. Najdlje živijo Japonci (84,2 leta), najmanj Latvijci (74,8), Slovenci smo z 81,1 leta v sredini.

V publikaciji Health at a Glance, kjer primerjajo ključne indikatorje, ki kažejo zdravje prebivalstva in delovanje zdravstvenega sistema v 36 članicah Organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD) ter desetih partnerskih državah, opozarjajo, da se je podaljševanje pričakovane življenjske dobe v zadnjih letih začelo ustavljati, predvsem v ZDA, Franciji in na Nizozemskem. Posebno kritično je bilo leto 2015, ko se je – prvič po letu 1970 – skrajšala v kar 19 državah, kar pa je bila tudi posledica hude epidemije gripe, ki je bila usodna za številne starejše ljudi.



Opozarjajo, da je nekatere države zelo prizadela opioidna kriza – število umrlih zaradi predoziranja se je od leta 2011 zvišalo za 20 odstotkov. Samo v ZDA je bilo več kot 400.000 smrti zaradi opiatov.

Visoki računi nezdravega življenjskega sloga

Kot pri vsakem poročilu, tudi pri tem snovalci opozarjajo, da nezdrav življenjski slog vodi v številne kronične bolezni, ki precej slabšajo kakovost življenja in ga tudi krajšajo.

Čeprav se delež kadilcev globalno zmanjšuje, še vedno 18 odstotkov odraslih vsak dan kadi – največ kadilcev je v Grčiji (27,3), najmanj pa v Mehiki (7,6), v Slovenija pa 18,9 odstotka.

Vsak prebivalec OECD povprečno popije devet litrov čistega alkohola na leto, kar pomeni malo manj kot sto steklenic vina. Skoraj štiri odstotke odraslih je odvisnih od alkohola, ki je eden od najpomembnejših vzrokov za smrtnost med odraslimi v delovnoaktivnih letih. Glede na podatke prodaje, največ alkohola popijejo v Litvi (12,3 litra), sledita Avstrija in Francija. Slovenija je z 10,1 litra na zgornji polovici lestvice.



Debelost, ki je dejavnik tveganja za več kroničnih bolezni, kot so diabetes in krvožilne bolezni, postaja v vseh članicah vse večji problem – kar 56 odstotkov odraslih je pretežkih, prav tako ena tretjina otrok, starih od pet do devet let. Skoraj tri četrtine odraslih Čilencev ima indeks telesne mase višji od 25, prav tako okoli 72 odstotkov Mehičanov in Američanov. Najvitkejši so Japonci. Za Slovenijo ni natančnega podatka, ampak je le samoocena ljudi – za pretežke se je označilo 55,6 odstotka anketiranih, kar pa po mnenju avtorjev ne drži.

Položaj pomembno vpliva na življenjsko dobo

V vseh proučevanih državah živijo ženske dlje od moških, in to povprečno 5,3 leta. Prav pretresljivo pa je, kako na pričakovano življenjsko dobo vplivajo neenakosti v socialnem in ekonomskem položaju. V članicah OECD lahko 30-letnik s končano osnovno šolo ali še to ne pričakuje, da bo živel 5,5 let manj kot njegov vrstnik s terciarno izobrazbo. Te razlike so večje med moškimi – 6,9 leta, med ženskami pa štiri leta.



Vrzel posebej bode v oči v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih država (Slovaška, Madžarska, Poljska, Češka, Latvija), kjer je povprečna življenjska doba med nizko izobraženimi moških kar desetletje krajša kot med visoko izobraženimi. Pri tistih, ki imajo le osnovno šolo, je smrtnost v aktivni dobi, med 25 in 64 let, kar štirikrat višja kot pri univerzitetno izobraženih.
Med glavnimi dejavniki za take razlike strokovnjaki naštevajo precej večji delež kadilcev v tej socialno ogroženi skupini, večja je incidenca alkoholizma med moškimi, pri obeh spolih pa tudi več debelosti.

Izdatki rastejo povsod

Države namenjajo za zdravstvo veliko denarja, vendar ta ni vedno najbolj smotrno porabljen, zato snovalci poročila kličejo po reformah. Povprečno namenijo 4000 ameriških dolarjev oziroma 3631 evrov na osebo (prilagojeno kupni moči) na leto. Ta znesek daleč presega ZDA, ki daje po več kot 9600 evrov na prebivalca.



Izdatki za zdravstvo so v preteklosti večinoma presegali gospodarsko rast. Pričakuje se, da bodo ti stroški do leta 2030 presegli 10,2 odstotka BDP po vseh članicah OECD – leta 2018 so znašali 8,8 odstotka. Tudi po tem kazalniku ZDA (16,9 odstotka) vodijo pred Švico (12,2) in Nemčijo (11,2). Slovenija je blizu sredine s porabo 2599 evrov na prebivalca in 7,9 odstotka BDP.
Večinoma je mogoče opaziti neposredno povezavo med izdatki za zdravstvo in pričakovano življenjsko dobo. Med osmimi državami, ki porabijo manj, pričakovana doba pa je višja od povprečja, je tudi Slovenija.