Nemško veleposlaništvo začudeno nad izjavo Grimsa
V odzivu na rezultate včerajšnjih referendumov, ko so volivci potrdili vse tri zakone – o RTV, vladi in dolgotrajni oskrbi – in s tem zavrnili pobudnico referendumov stranko SDS, je poslanec SDS Branko Grims med drugim izjavil, da »ni čudno, če so razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933«. Na izjavo poslanca državnega zbora so se danes odzvali v nemškem veleposlaništvu, kjer so, kot so zapisali, nad izjavo začudeni.
»Kot nemško veleposlaništvo se nekoliko spoznamo na nemško zgodovino in si dovoljujemo kratek komentar. Leto 1933 se je začelo s prevzemom oblasti Adolfa Hitlerja, ki je kot cilj zunanje politike takoj napovedal germanizacijo Vzhodne Evrope. Leta 1933 je Nemčija v Dachauu zgradila prvo koncentracijsko taborišče, v katerem je pozneje umrlo 41.500 zapornikov. Leta 1933 sprejeti Pooblastitveni zakon je odpravil delitev oblasti v nemškem rajhu, ukinil temeljne pravice, bojkotiral judovska podjetja in prepovedal sindikate. 20.000 knjig nezaželenih avtorjev je bilo sežganih. Nemški rajh je izstopil iz Društva narodov in se umaknil iz mednarodne skupnosti. Hitlerjeva nacistična stranka NSDAP je postala edina dovoljena stranka v Tretjem nemškem rajhu,« so poučili Grimsa.
»Z veseljem ugotavljamo: Slovenija, trdno zasidrana v EU, kjer lahko vsakdo svobodno izrazi svoje mnenje, na volitvah izbira med širokim spektrom strank, svobodno izbira vero, na referendumih glasuje brez pritiska in strahu ter na podlagi prosto dostopnih informacij, nima nič skupnega z Nemčijo leta 1933. Takšno enačenje, ki ni le neutemeljeno, temveč tudi nevarno, omalovažuje dogodke, ki so sledili nacionalsocialističnemu prevzemu oblasti,« so zaključili predstavniki Nemčije v Sloveniji.
Kaj je razočaran po rezultatih povedal Grims?
Grims je, spomnimo, v prvem odzivu na izide referendumov, ki so jih volivci enotno zavrnili vidno razočaran stopil pred kamere. »Ljudje so odločili, močno pa dvomim, da so se ljudje v celoti zavedali, kakšna je vsebina njihovih odločitev. Kajti danes so s potrditvijo zakonov ljudje dejansko izglasovali višje davke, višji RTV-prispevek in ideološki monolit na javni radioteleviziji, ki bi morala biti pluralna. Odpovedali so se svojim pravicam iz trajnostne oskrbe za vsaj leto dni, lahko pa za vedno.
Zakaj je to tako? »Veliko je bilo medijske populacije, veliko je bilo zavajanja, veliko je bilo trditev v napačni smeri, o čem odločajo. Toda odločili so natančno o tem. V takih razmerah se moramo vprašati, kakšna je situacija v Sloveniji, da se je namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo o ideologiji, pa osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje za njihovo denarnico, za to, da plačajo manj davkov, manj RTV-prispevka in da ohranijo svoje pravice iz trajnostne oskrbe. In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933,« pravi Grims.
