Nenaspani, nezadovoljni in sitni
Pritiski, prezasedenost, pomanjkanje spanca, primerjanje z drugimi in slabo počutje so le nekateri negativni vplivi spleta, ki bolj prizadenejo dekleta kot fante, je pokazala raziskava, ki so jo letos spomladi izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede (FDV).
Način komunikacije, značilen za internet, ter vsebine, ki so jim uporabniki tam izpostavljeni, močno vplivajo na počutje zlasti mladih, med njimi pa so bolj ranljiva dekleta, ker jih internet bolj okupira, saj se bolj primerjajo z drugimi in jih negativne izkušnje bolj prizadenejo.
Presenečeni nad izsledki raziskave? »Ne,« priznava raziskovalka na FDV Ajda Petek, »ker smo na delavnicah, ki jih vsako leto izvedemo na šolah, veliko v stiku z mladimi in otroki, pa tudi raziskave v tujini kažejo podobne trende. Glede interneta niso naši najstniki res nič kaj drugačni od vrstnikov po svetu.«
Starši lahko veliko pripomorejo z ozaveščanjem o pasteh spleta, s postavljanjem meja in pravil o uporabi naprav – seveda v dogovoru z mladimi – in zlasti s svojim zgledom. Družba pa bo morala tudi s posegi v zakonodajo vzpostaviti nove poglede na dogajanje, nad katerim smo bili sprva mogoče preveč navdušeni, zdaj pa bo treba priznati, da na spletu ni vse idealno, in se zaščititi pred tistim, kar bi bilo lahko slabo za nas in naše otroke.
Ajda Petek, raziskovalka FDV
A pogled na dejanske številke v raziskavi, dodaja Petkova, vendar kaže, da je v nekaterih segmentih »kar hudo«: »Da spanca zaradi uporabe interneta manjka kar trem četrtinam dijakinj! Pa da se jih toliko želi odklopiti od njega, a si ne upajo vzeti 'pavze', da česa ne zamudijo! To zagotovo vzbuja skrbi.«
Dekleta splet bremeni bolj kot fante
Precej več deklet kot fantov se obremenjuje s čim hitrejšim odgovorom na prejeto sporočilo, delež pa s starostjo narašča. Delež takšnih učenk je 70-, dijakinj pa skoraj 80-odstoten; fantov, ki se obremenjujejo, je 48 oziroma 59 odstotkov. Prezasedenost z internetom, družbenimi omrežji in mobilnim telefonom občuti štiri petine vprašanih deklet in dve tretjini fantov. Od interneta bi se začasno rado odklopilo več kot 65 od 100 učenk in dijakinj, a se bojijo, da bi kaj zamudile. Med fanti je takih 54 oziroma 59 odstotkov.
Prav tako več deklet kot fantov čuti pritisk družbe ali vrstnikov, ki od njih pričakujejo, da bodo na spletu objavljale podrobnosti o sebi. V osnovnih šolah je takih deklet tretjina, fantov pa petina. V srednji šoli čuti pritisk dobra četrtina deklet in skoraj pol manj fantov – le 14 odstotkov.
Ob pohvali videza se dobro počuti več kot 80 odstotkov osnovnošolskih in srednješolskih najstnic ter 62 oziroma 75 odstotkov šolarjev oziroma dijakov.
Zaradi uporabe telefona, aplikacij in družbenih omrežij dobri polovici deklet primanjkuje spanca – in tudi tega bolj kot fantom. V 9. razredu spanec pogreša 63 odstotkov deklet, med dijakinjami že tri četrtine. Fantov, ki premalo spijo, je precej manj: v osnovni šoli 37, v srednji pa 45 odstotkov.
Vse bi bile kot zvezdnice in vplivnice
Dekleta so obremenjena s popolnimi podobami zvezdnic in vplivnic na spletu. Prav tako jih je več kot fantov zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Bolj pogosto kot fantje tudi same opremljajo svoje fotografije s filtri in izboljšavami.
Blizu tri četrtine vprašanih deklet v 9. razredu in srednji šoli primerja podobo svojega obraza in telesa s podobami na spletu. V zadnjem triletju osnovne šole je delež deklet, ki se primerjajo, 63-odstoten, v srednji šoli pa jih je še za desetino več. Pri fantih je bistveno drugače, saj se primerja le 23 odstotkov osnovnošolcev in deset odstotkov več dijakov. Skoraj dve tretjini deklet in le tretjina fantov ima vtis, da so življenja drugih boljša, če sklepajo po slikah na profilih svojih prijateljev. V osnovni šoli zaradi spremljanja popolnih objav na internetu tretjina deklet ni zadovoljna s svojim videzom, pri dekletih v 9. razredu se delež povzpne na 42 odstotkov. Pri fantih je štirikrat manjši. V srednji šoli je nezadovoljnih kar 43 odstotkov deklet, fantov pa le desetina.
Lep(š)i s pomočjo filtrov
Gledanje slik popolnih obrazov in vitkih ali mišičastih teles zvezdnikov njihovega spola slabše vpliva na dekleta kot na fante. Petina osnovnošolk in četrtina dijakinj se ob tem počuti slabo. Pri fantih sta deleža več kot pol manjša.
Med osnovnošolskimi najstniki dvakrat več deklet (57 odstotkov) kot fantov uporablja filtre in druge izboljšave svojih fotografij z mobilnimi telefoni. Pri srednješolcih se razlika med spoloma nekoliko zmanjša: s filtri si videz izboljšuje 53 odstotkov deklet in 28 odstotkov fantov.
Dekleta so bolj občutljiva
Anketa je pokazala, da je dekletom zelo pomembno, da so del svojega socialnega kroga, in zanje mnenje drugih veliko šteje. Tako se dobrih 60 odstotkov osnovnošolk in prav toliko srednješolk počuti slabo, če so izključene iz skupin sošolcev na družbenih omrežjih ali aplikacijah za sporočanje. Med fanti je takih 44 in 47 odstotkov. Če zasledijo slike z zabave, na katero niso bili povabljeni, se slabo počutita dve od treh najstnic in le približno tretjina najstnikov.
Tudi norčevanje dekleta slabše prenašajo. Če kdo negativno komentira njihovo objavo na spletu, se slabo počuti 44 odstotkov najstnic v osnovni šoli (fantov le 18 odstotkov) in 51 odstotkov dijakinj (dijakov le 17 odstotkov). Podobno velike so razlike med spoloma, če nihče ne všečka njihove objave. Zaradi tega se slabo počuti 39 odstotkov najstnic v osnovni šoli in 48 odstotkov dijakinj. Pri fantih sta deleža skoraj trikrat nižja.
Ob pohvali videza se dobro počuti več kot 80 odstotkov osnovnošolskih in srednješolskih najstnic ter 62 oziroma 75 odstotkov šolarjev oziroma dijakov.
Kaj pa starši in družba?
Raziskava sicer ni zajela vloge staršev pri preprečevanju slabih vplivov spleta, a ta je, kot pritrdi tudi Ajda Petek, nepogrešljiva; prav tako bo morala prej ali slej sistemsko rešitev poiskati družba, da se v spletnem loncu, kjer kljub vsemu niso le slabe »sestavine«, ne »skuha« ves svet: »Starši lahko veliko pripomorejo z ozaveščanjem o pasteh spleta, s postavljanjem meja in pravil o uporabi naprav – seveda v dogovoru z mladimi – in zlasti s svojim zgledom.
Družba bo morala prej ali slej poiskati sistemsko rešitev, da se v spletnem loncu, kjer kljub vsemu niso le slabe »sestavine«, ne »skuha« ves svet.
Družba pa bo morala tudi s posegi v zakonodajo vzpostaviti nove poglede na dogajanje, nad katerim smo bili sprva mogoče preveč navdušeni, zdaj pa bo treba priznati, da na spletu ni vse idealno, in se zaščititi pred tistim, kar bi bilo lahko slabo za nas in naše otroke.« Toda če bomo o paste spleta le pridigali, ravnali pa v nasprotju s tem, učinka ne bo in prepad se bo le še poglobil ...
