Nestrpno že čakajo na prihod dijakov in študentov

V študentskih domovih je med epidemijo covida bivalo 1200 mladih, ki niso imeli kam; za otroke v dijaških domovih položnic ne bo.
Fotografija: Mladi se vračajo v dijaške in študentske domove. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Mladi se vračajo v dijaške in študentske domove. FOTO: Roman Šipić/Delo

Danes bo vlada med drugim odločala tudi o vračanju še preostalih dijakov, to je dijakov prvih treh letnikov, v srednje šole po modelu C, po katerem naj bi se jih polovica vrnila v šolo, druga polovica bi se šolala od doma, po tednu dni pa bi se zamenjali. Če vlada predlog potrdi, nov režim nastopi že prihodnji teden. Z vračanjem dijakov v šole in študentov v predavalnice pa bodo znova oživeli tudi dijaški in študentski domovi, v katerih sicer biva več kot 12.500 mladih.

V študentskih domovih je med epidemijo covida-19, to je polne štiri mesece, »v prekršku« bivalo šestina stanovalcev – na srečo brez posledic za že tako plitek študentski žep. Dijaški domovi pa po prvih tisočih, ki so se vrnili pred dvema tednoma, v kratkem pričakujejo še preostalih štiri tisoč dijakov …

Bloki študentskega doma v naselju BS 3 za Bežigradom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Bloki študentskega doma v naselju BS 3 za Bežigradom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Če je bilo za dijaško domsko populacijo dobro poskrbljeno, pa se je študentski precej slabše pisalo. Da so študentje, ki bivajo v študentskih domovih, edina skupina, ki so jim med epidemijo vzeli pravico do bivanja na začasnem prebivališču, so mladi odgovorne na vladi opozarjali ves čas, a kot pravi Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev v Študentskem domu v Ljubljani, so ostali neuslišani: »Študentom se je življenje obrnilo na glavo tako, kot bi se obrnilo vsakomur, ki mu je brezpogojno odvzet dom. O odvzemu študentske sobe bi bilo treba razmišljati z enako resnostjo kot z odvzemom pravice bivanja na kateremkoli drugem začasnem prebivališču, saj v nasprotnem primeru spregledamo kopico bivanjskih dejavnikov, ki se potem izrazijo v stiskah.« Od približno 7500 študentov, nastanjenih v domovih, je bilo kakšnih 1200 primorano bivati v njih tudi med epidemijo. »Znašli so se v sivem območju. Kršili so zakon, a smo dosegli, da jih niso izselili. Kako naj bodo tisti, ki nimajo kam, še kaznovani?« se sprašuje Čelik.


Ažurna mreža dijaških domov


Dragan Kojić, predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije. FOTO: ddng.si
Dragan Kojić, predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije. FOTO: ddng.si
V dijaških domovih se je septembra nastanilo 5100 dijakov. Zaradi epidemije so se njihova vrata 16. oktobra lani zaprla, toda »novemu« procesu dela so se v mreži dijaških domov, kot zagotavlja Dragan Kojić, predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije in ravnatelj Dijaškega doma v Novi Gorici, prilagajali od prvega dne: »Nudili smo jim individualno pomoč, pomoč pri učnih težavah kot tudi psihosocialno podporo. Naši dijaki prihajajo iz demografsko bolj občutljivih okolij in njihovih občutkov osamljenosti, izolacije, zapuščenosti preprosto ni bilo mogoče spregledati.«

Dijaški domovi so bili zaprti vse do srede februarja. Skupaj s strokovnimi službami na šolskem ministrstvu jim je, pravi Kojić, uspelo doseči, da so jih za dijake zaključnih letnikov znova odprli 15. februarja. Ta teden pa so nastanitev omogočili tudi dijakom, ki opravljajo obveznosti praktičnega pouka, se pripravljajo na učne nastope ali zagovore seminarjev in za dijake športnike. »Seveda smo morali izvesti tudi vse prilagoditve glede sistema prehranjevanja, nastanitve, pa tudi obvladovanja epidemije,« dodaja Kojić.



Trenutno je v mreži dijaških domov nastanjenih tisoč dijakov ali petina vseh. Strokovne službe na ministrstvu pripravljajo scenarije, da se vsi dijaki v šole vrnejo po modelu C in ob 14-dnevni izmenjavi, tako da jih bo pri pouku sodelovala polovica, druga polovica pa na daljavo in obratno.
 

Brez položnic in presežnih delavcev


Dijaški dom v Celju. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Dijaški dom v Celju. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Dijaškim domovom je uspelo ves čas trajanja epidemije zagotavljati sredstva iz naslova proračunskih virov, tako da starši niso dobili nobene položnice za kritje fiksnih stroškov, kot tudi nadomestilo izpada prihodkov, dodaja Kojić.

V dijaških domovih tudi nobenih presežnih delavcev niso ugotavljali. »Ob tem, da smo prepoznali težave dijakov, smo v veliki meri zadostili tudi pričakovanjem po stabilizaciji notranje organizacijske klime, kar je enako pomembno kot nastanitev za vse dijake, ki jo potrebujejo,« poudarja Kojić, ki prisega na univerzalno vodilo, po katerem je raznolikost »naša značilnost, povezanost pa naj bo naš cilj«, kar naj velja tako za sestavo dijaških domov kot celotnega šolskega polja.

Komentarji: