Ni jim lahko: vsak drugi živi od plače do plače
Prihodnost in z njo povezani osebne finance, podnebje ter duševno zdravje so ta hip največja skrb evropskih milenijcev in pripadnikov generacije Z, rojenih med 1980 in 2010, je pokazala zadnja, že dvanajsta, raziskava družbe Deloitte. In če je kdo še dvomil: potrdila je tudi, da se je odnos teh generacij do dela spremenil.
Generacija Z in Y se soočata z edinstveno kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju življenja, ko napredujejo v karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za bližnje.
Barbara Žibret Kralj
»Čeprav nam vzame veliko časa, ni nujno, da je življenje samo delo. Ker imam službo, lahko uživam v zasebnem življenju in lahko trdo delam v službi,« je svojo »življenjsko filozofijo« in s tem prevladujočo filozofijo svoje generacije, ki sloni na ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, raziskovalcem zaupala japonska milenijka. Milenijci so generacija, rojena med 1980 in 1994 oziroma kot navajajo nekateri viri, 2000. Tudi po navedbah Damjane Spruk, vodje kadrovske službe Deloitte Slovenija, si pripadniki obeh generacij prizadevajo za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: »Poleg tega so usmerjeni k vrednotam, skrbijo jih okolje, stanje sveta in prihodnost, ki jo vidijo pred seboj. Iščejo delodajalce, ki jim bodo pomagali, da bodo lahko prispevali k spremembam.« Po njenem bodo organizacije, ki bodo aktivno prisluhnile potrebam in pomislekom mladih ter jim jih pomagale tudi reševati, »izboljšale odpornost podjetij in uveljavile izvedljive spremembe v našem svetu«. Po nekaterih ocenah je danes samo zaradi podnebnih ekstremov ranljivih okrog 800 milijonov delovnih mest.
800 milijonov
delovnih mest je ranljivih samo zaradi podnebnih ekstremov
Milenijci in generacija Z – vanjo sodijo rojeni med 1995 oziroma 2000 in 2010 – cenijo prožne oblike dela, pri čemer dobra polovica od 22.000 vprašanih iz 44 držav ocenjuje, da živijo iz meseca v mesec oziroma »od plače do plače«, v življenjskih stroških pa vidijo največji družbeni problem. Zaradi finančnih in okoljskih vprašanj, ki jih tarejo, ter pritiskov na delovnem mestu stopnjo stresa in tesnobe ocenjujejo kot visoki. Od delodajalcev, ki jim sicer priznavajo nekatere pozitivne trende, si želijo, da jih pripravijo na prehod v brezogljično gospodarstvo.
Postranski zaslužek za preživetje
Tretjina pripadnikov obeh generacij je sicer zadovoljna z ravnovesjem med zasebnim in poklicnim življenjem, polovica pa prepričana, da je delo »osrednjega pomena za njihovo identiteto«. Tisti, ki so zaposleni za krajši čas, pa si vseeno želijo, da bi jim delodajalci omogočili več možnosti napredovanj. Mladi pogrešajo več delovnih mest s krajšim delovnim časom, tisti, ki imajo zaposlitev za polni delovni čas, pa pogrešajo več prilagajanj, kot je, denimo, štiridnevni delovni teden.
Precej pesimistično mladi ocenjujejo gospodarske razmere v letu 2024. Kar šest od desetih vprašanih meni, da bodo slabše od letošnjih oziroma ne pričakuje napredka, kar povezujejo z več težavami okrog povišice in napredovanj in slabšimi razmerami na trgu dela, zaradi česar, ocenjujejo, si bodo težje ustvarili dom in družino. Že zdaj ima skoraj polovica pripadnikov generacije Z in skoraj 40 odstotkov milenijcev za to, da bi se lahko preživeli, tudi »postranski zaslužek«: ukvarjajo se s prodajo izdelkov ali storitev prek spleta, pomagajo pri glasbenih prireditvah, dostavljajo hrano, se umetniško udejstvujejo, delajo kot vplivneži na družbenih omrežjih ... Toda če so ta omrežja za nekatere vir zaslužka, si po drugi strani skoraj že vsak drugi prav zaradi njih želi stvari, ki si jih ne more privoščiti – kar pa po oceni avtorjev raziskave povečuje njihovo »finančno zaskrbljenost«.
Med željami in realnostjo
Tretjina pripadnikov generacij Y in Z je sicer zadovoljna z ravnovesjem med zasebnim in poklicnim življenjem, polovica pa je prepričana, da je delo »osrednjega pomena za njihovo identiteto«.
Tisti, ki so zaposleni za krajši čas, si vseeno želijo, da bi jim delodajalci omogočili več možnosti napredovanj. Mladi pogrešajo več delovnih mest s krajšim delovnim časom, tisti, ki imajo zaposlitev za polni delovni čas, pa pogrešajo več prilagajanj, kot je, denimo, štiridnevni delovni teden.
Mladi, štirje od desetih milenijcev in vsak drugi pripadnik generacije Z, ocenjujejo, da so nenehno pod stresom; še zlasti ga občutijo ženske, pripadniki LGBT+, etnične manjšine in invalidi. Razlog pa spet: osebne finance in delovne obremenitve. Za primer: skoraj vsak četrti pripadnik generacije Z in vsak tretji milenijec zatrjuje, da vsaj pet dni na teden odgovarjajo na službeno elektronsko pošto zunaj običajnega delovnega časa.
Družbeni mediji – meč z dvojnim rezilom
Zaradi družbenih medijev se sodeč po raziskavi veliko mladih čuti osamljene in nezadostne, hkrati pa vsak drugi ocenjuje, da se zaradi njih lažje povezuje s prijatelji in družino. Toda po drugi strani mladim družina predstavlja tudi breme: več kot tretjina pripadnikov generacije Z in štirje od desetih pripadnikov milenijske generacije dnevno ali občasno skrbi tako za otroke kot za starše ali starejše sorodnike. Te dolžnosti pa, kot ocenjujejo, vplivajo na njihovo duševno zdravje.
V zvezi s tem Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, pravi: »Generacija Z in milenijci se soočajo z edinstveno kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju svojega življenja, ko napredujejo v karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za bližnje.« Zato je pomembno, dodaja, da jih delodajalci razumejo in spodbujajo, kar »bo na koncu okrepilo zaupanje in vrednost podjetij v širši družbi«.
Deloitte je že dvanajstič izmeril utrip 22.000 mladih v 44 državah.
Mladi se zavedajo pozitivnih sprememb, a jih prihodnost vseeno skrbi.
Delodajalci morajo razumeti njihovo prelomno obdobje.
