Globa za kurjenje odpadkov v naravi do 300 oziroma 30.000 evrov
Večina gospodinjstev in občanov zgledno ločuje in odlaga odpadke, ugotavljajo v Kozjanskem parku, a se še vedno najdejo tudi taki, ki jih odložijo v naravo in jih tam celo zažigajo. S tem povečujejo nevarnost, ki jo odpadki predstavljajo za človeka in naravo, opozarja Nina Gabron.
Kozjanski regijski park meri dobrih 200 kvadratnih kilometrov in je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji, večji del parka je uvrščen med območja Nature 2000. Od leta 2010 se območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega območja pod zaščito Unesca. V njem pozorno oko najde 44 vrst orhidej, več kot 1200 vrst metuljev, 62 vrst kobilic, 20 vrst gliv vlažnic, 102 sorti jablan, 60 sort hrušk in 78 naravnih znamenitosti.
Projekcije pristojnih služb napovedujejo, da se bo količina slovenskih odpadkov do leta 2035 povečala za še 12 odstotkov, med temi predvsem količina rabljenih baterij in elektronskih naprav, nadaljuje Gabronova: »Če bomo hoteli, da se začnejo količine odpadkov zmanjševati, bomo morali kot družba postati visoko ozaveščeni glede varovanja okolja in tudi spremeniti način življenja.« Po njenem je povsem upravičeno vprašanje, kdaj nas bodo odpadki tako zasuli, da bomo uvideli, da je prišel čas, ko bomo morali začeti z odpadki ravnati drugače oziroma bolj racionalno.
»V Sloveniji morajo občine po zakonu zagotoviti izvajanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,« navaja Gabronova. Občine na območju Kozjanskega parka imajo po njeni oceni zgledno urejena območja za odlaganje odpadkov: »Prav vsak občan lahko odpadke odloži pravilno ali na primerno mesto. Komunalne službe nam prav tako redno odvažajo odpadke z dvorišč in zato se odpadki v naravi ne bi smeli več pojavljati,« je prepričana. Zato po njenem tudi ni odveč opozarjati na nepravilnosti pri ravnanju z odpadki in o njih obveščati pristojne službe.
Kot pravi Mojca Kunst, prav tako iz zavoda Kozjanski park, v okviru naravovarstvenega nadzora in tudi pri popisu visokodebelnih travniških sadovnjakov na »terenu« najdejo in opazijo marsikaj: »Zgodilo se je že, da smo v enem dnevu naleteli na tri, štiri kurišča ob hišah.« Njihov namen ni kaznovati ljudi, dodaja, temveč jih predvsem opozoriti na škodo, ki jo s svojim ravnanjem z odpadki zlasti na bolj umaknjenih območjih povzročajo sebi in okolju.
Visoke kazni
Pravila ravnanja z odpadki ureja uredba o odpadkih, v okviru katere se izvaja tudi nadzor. Posamezni členi določajo tudi globe za prekrške.
Globe za prekrškarje
100 do 300 evrov za posameznika
1000 do 30.000 evrov za pravne in odgovorne osebe
»Posameznik je lahko za prekršek kaznovan z globo od 100 do 300 evrov, medtem ko se globe za pravne in odgovorne osebe gibljejo med 1000 in 30.000 evri,« opozarja Gabronova in dodaja, da je po omenjeni uredbi prepovedano tudi kurjenje odpadkov doma ali v naravnem okolju. Oboje se šteje za nenadzorovano obdelavo odpadkov, nad čimer bedi kar nekaj »nadzornikov« – od občinskih redarjev in naravovarstveno-nadzorne službe javnega zavoda Kozjanski park do kmetijske inšpekcije in inšpekcije, pristojne za varstvo okolja.
