Danes so na NIJZ pripravili posvet na temo aktualnih izzivov spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v prihodnje, ki se ga je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Predstavili so člani nove delovne skupine za spremljanje gibanja SARS-CoV-2, ki jo bo vodil epidemiolog Mario Fafangel. Glede na trenutno stanje hujšega za jesen ne pričakujejo.

Število okuženih z novim koronavirusom oziroma z različico omikron in njegovima podrazličicama, vsakodnevno narašča. Stroka za zdaj meni, da vzroka za paniko ni, do jeseni pa bodo naredili vse, da bodo pripravljeni tudi za najhujši scenarij, ki je po njihovem sicer malo verjeten. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je tako že imenoval posvetovalno strokovno skupino, v katero so vključeni najpomembnejši domači strokovnjaki, ki pokrivajo posamezna področja, ki so za spremljanje in obvladovanje epidemije izredno pomembni (v okvirčku). S pomočjo teh strokovnjakov in njihovih ekip, ki jih bodo še oblikovali, bodo po Erženovem mnenju sposobni pripraviti take ukrepe in priporočila, ki bodo sprejemljivi z vidika vlade in prebivalstva. Zelo pomembno je, da bomo vse to tudi dobro skomunicirali, je dejal Eržen.

Posvetovalna skupina, ki se bo prvič sestala julija, bo spremljala, kaj se dogaja na področju pojavljanja virusa, in predlagala, kako naj se družba pripravi na obvladovanje bolezni.

Ključna razlika v strategiji odločanja bo po Erženovem mnenju v tem, da so prej bolj opazovali s strani, ko je neka druga strokovna skupina, sicer usposobljena za drugo stroko, poskušala te stvari reševati. »Ta situacija je mimo in zdaj k sreči spet lahko delamo tisto, za kar smo se usposobili. Prej smo bolj opazovali, kaj se dogaja, in nismo imeli odprtih vrat komuniciranja.«

Vlada ne bo posegala v stroko

Sprejemanje ukrepov bo potekalo na način, da bo strokovna skupina z NIJZ v navezavi z direktoratom za javno zdravje, kjer je sektor za izredne razmere. Če bo odločitev vlade drugačna od odločitve stroke, bomo to ustrezno skomunicirali, je zagotovil minister za zdravje. Pri tem je izrazil veselje, da daje besedo in odgovornost za obvladovanje epidemije stroki, torej NIJZ.

»Vlada ne bo nikoli posegala v strokovnost skupine. Nikoli ne bomo od strokovne skupine zahtevali, da odločitev spreminja čez noč. Oni vodijo epidemijo, vlada pa je tista, ki prevzame odgovornost za razliko v primerjavi s potencialnimi ukrepi, ki bi bili sprejeti, če se stanje bistveno zaostri,« je bil jasen minister. Želi si, da ni več kriznih časov, da se zdravljenje covida umesti v naš zdravstveni sistem in da bodo tudi pacienti brez covida ustrezno in enakovredno obravnavani.

»Ne želimo ustvarjati vtisa izrednih razmer in sprejemati izrednih ukrepov, če ne bomo soočeni s scenarijem, ki je malo verjeten, in sicer z razvojem nove različice virusa, ki je bolj smrtonosna. Takrat se bomo ukvarjali s kriznimi razmerami, ampak danes jih ni, zdravstvo moramo vrniti na stanje iz leta 2019 in vanj vključiti covid.«

Cilj je, da se za zdravljenje covidnih bolnikov nameni maksimalno 20 odstotkov posteljnih kapacitet. Če bi številko presegli, bo skupina za intenzivne postelje, ki jo bo vodil vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb, pripravila scenarije za ukrepanje.

V luči sprejemanja sprememb zakona o nalezljivih boleznih je minister poudaril, da obveznega cepljenja proti covidu ne bo.

Trije scenariji

Mario Fafangel vidi kjučno pripravo na jesen v imunosti, ki smo jo pridobili v zadnjem obdobju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Situacija je resna, treba jo je spremljati, a ni tako grozna, kot je videti na prvi pogled, je povedal Fafangel. »Število okužb je v porastu, vzrok pa so nove podrazličice virusa BA.4 in BA.5. Kaže se, koliko smo bolj občutljivi za nove okužbe, k sreči pa trenutno ne za hujše poteke bolezni.«

Pri spopadanju z virusom je po njegovem zelo pomemben kapital, ki smo ga pridobili v dveinpolletnem spopadanju z epidemijo, torej s cepljenjem, prebolevnostjo in hibridno imunostjo. »Ta kapital nam nudi, da se lahko epidemiološko drugače spopadamo s to boleznijo in to smo že začeli (npr. ukinitev karanten). Ne obvladujemo več števila primerov, ampak težje poteke bolezni.« Ob tem si bodo pomagali s paleto orodij, o katerih se posameznik lahko prostovoljno odloča  (upoštevajoč kapital dosežene imunosti), in sicer: s cepljenjem proti covidu, izolacijo, zračenjem, delom na domu, masko kot osebno zaščito ali zaščito drugih.  

Posvetovalna skupina bo priporočila oblikovala na podlagi treh scenarijev. Po scenariju A bo veljala paleta priporočil, kot velja zdaj; cepljenje proti covidu-19, izolacija, zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask za zaščito sebe in drugih. Gre za scenarij, ki bo veljal v primeru širjenja obstoječe koronavirusne različice omikron.

Scenarij B bi pomenil bolj nevarno bolezen covid-19, tveganje za hud potek bolezni bi bilo na ravni prejšnjih različic. V tem primeru bi skupina tehtala o predlogih nekoliko strožjih epidemičnih ukrepov. Scenarij C bi začel veljati v primeru hudega poslabšanja epidemičnih razmer.

Pogled v jesen

Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stafan, ki je v preteklosti modeliral epidemijo covida, je povedal, da je naraščanje okužb pričakovano, saj tudi epidemija ves čas valuje. »Z virusom bomo živeli. Epidemija se uravna sama, saj ko števila dovolj narastejo, se zaradi prekuževanja krivulje spet obrnejo navzdol. Pozitivni testi bodo narasli na nekaj tisoč. V bolnišnicah pa ne bo nič hujšega in jo bomo zvozili brez dodatnih ukrepov,« napoveduje Leskovar. Slabše ko bo poletje, boljša bo po njegovem jesen zaradi prekuženosti.