Ob nastopu novega ministra za izobraževanje bo stavka odmrznjena
Jernej Pikalo na (visoko)šolskem področju ni novinec, zato uživa zaupanje stroke. Minister je bil že v času vlade Alenke Bratušek, ko je razburil s predlogom uvedbe šolnin.
Odpri galerijo
Jernej Pikalo, 43-letni redni profesor politologije na FDV, ob morebitni izvolitvi za ministra napoveduje prenovo zakonodaje o razvojni dejavnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kandidat za vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se zagovarja pred pristojnim odborom državnega zbora. Ta razvojni resor, kot ga imenuje sam, je poldrugo leto vodil že v času vlade Alenke Bratušek. Če mu bodo poslanci vnovič zaupali, napoveduje prenovo zakonodaje o razvojni dejavnosti, osnovnih šolah in gimnazijah.
Ko je bil minister, so ga zaradi projekta Državljanska vzgoja, v katerem je sodeloval še kot profesor, neuspešno interpelirali poslanci SDS. V času, ko je bil šolski minister njegov kolega Igor Lukšič, je fakulteta na razpisu za projekt prejela 700.000 evrov, večina pa je šla za honorarje. Ker se je pri tem domnevno premoženjsko okoristil, ga je ljubljanska policijska uprava ovadila kot sostorilca.
Sicer slovi kot zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo spremljati, kaj bo storil glede uresničevanja odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. Stranka SD, v kateri vodi svet za izobraževanje, je v minulem mandatu predlagala spremembo ustave, s katero bi jo zaobšli. Prejšnji teden, ko ga je uradno potrdila kot ministrskega kandidata, je med vrsticami dal vedeti, da bi se takšnim ideološkim zgodbam rad izognil.
Medtem Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), pričakuje spremembo ustave, ki bo zagotovila polno financiranje javnega šolstva, delež javnega financiranja zasebnega pa prepustila zakonu.
Posvetiti se bo moral reševanju položaja šolnikov, ki so marca zaradi premierovega odstopa zamrznili stavko. Včeraj so v Svizu nanj naslovili vprašanje, kaj meni o dogovoru o odpravljanju plačnih zaostankov v vzgoji in izobraževanju – še zlasti za delovna mesta učitelja, svetovalca, vzgoijtelja in knjižničarja – ki so ga dosegli na pogajanjih s prejšnjo vlado.
»Stavka je zamrznjena do trenutka, ko bo nastopila nova vlada. Nato bomo imeli dve možnosti: podpisati sporazum ali spet glasovati o prekinitvi stavkovnih aktivnosti.« Zadnja možnost je malo verjetna, dodaja Štrukelj, ki pričakuje čimprejšnja pogajanja.
Sicer se prvega Pikalovega mandata spominja po poskusu sprejetja zakona o visokem šolstvu. Kot je znano, so v njem mnogi videli poskus uvedbe šolnin, zaradi česar je proti njegovemu sprejetju protestiralo vsaj tisoč študentov.
Mnogi izzivi ga čakajo v osnovnih šolah.
V zadnjih letih je bilo na področjih, ki so bila leta zanemarjena, storjenega veliko, denimo pri učbeniški politiki in delovnem času učiteljev, zato predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan upa, da bo Pikalo to delo nadaljeval. Od njega pričakuje prenovo razširjenega programa, saj se podaljšano bivanje danes težko izvaja, ter osmislitev nacionalnih preverjanj znanja, ki se jih otroci ne lotevajo dovolj resno. Prav tako ni nobene potrebe, da bi jih uvedli v tretji razred, poudarja Pečan, kot eno ključnih nalog pa vidi še analizo, zakaj vse več otrok za eno leto odloži vpis.
Ministrski kandidat vseskozi zagovarja povečanje sredstev za znanost in raziskave. Tem zdaj namenjamo 0,83 odstotka BDP – gre tako za javna kot tudi zasebna sredstva, javnih sicer namenjamo le 0,40 odstotka. V štirih letih si je zadal cilj, da se približamo enemu odstotku BDP iz javnih sredstev oziroma tri odstotke BDP vseh sredstev. Vsi sogovorniki se strinjajo, da Pikalo zaradi izkušenj ta resor dobro pozna.
Poleg sprejetja visokošolskega zakona ter zakona o znanstveni dejavnosti si rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič ob boku drugih rektorjev prizadeva za poseben zakon o univerzah, ki bo obravnaval visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo. Treba je oblikovati še ločeno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in razvoj, saj »predvsem inovacije ostajajo razpete med več ministrstev«, pojasnjuje.
Da je resorje treba ločiti, se strinja Roman Jerala s Kemijskega inštituta, saj je »znanost, zaradi večje izpostavljenosti šolstva, pogosto deležna drobtin«. Meni, da je Pikalo, ki je zanj nedvomno kompetenten kandidat, v prvem mandatu pokazal razumevanje za znanost, v prihodnjem pa upa, da ga bo nadgradil.
Pikalo je bil glavni pogajalec SD za vstop v Šarčevo vlado. Sodeloval je pri pripravi njenega predvolilnega programa, ki je po mnenju prof. Tamare Lah Turnšek, predsednice sveta za znanost, najbolj povzel potrebne korake za razvoj znanosti, kar obeta. A izpostavlja, da na inovacijsko-tehnološkem področju nima veliko izkušenj. »Zato bo težje spet vzpostavil dokaj trhle vezi med gospodarstvom in akademsko sfero. Obenem verjamem, da bo ne le zakrpal, ampak čim prej uveljavil zakon o razvojni dejavnosti in posodobil skorajda že zavrženo razvojno-inovacijsko strategijo,« našteva.
Zaslišanje ministrskega kandidata se bo pričelo ob 15. uri.
Pikalo je 43-letni redni profesor politologije na fakulteti za družbene vede, kjer je tudi diplomiral. Na dodiplomskem študiju sodeluje pri šestih predmetih, na podiplomskem treh, na doktorskem pa pri politoloških vidikih globalizacije, ki je med drugim poleg politične teorije, političnih inštitucij in zgodovine političnih idej, ena njegovih ekspertnih področij. Na poti k doktoratu je bil gostujoči raziskovalec na univerzi v Warwicku v Veliki Britaniji. Med letoma 2010 in 2013 se je preizkusil v vlogi prvega moža programskega sveta RTV Slovenija, položaj pa zapustil, ko je prevzel ministrstvo za izobraževanje. Tja se bo vrnil čez dva tedna, če bo prestal današnje zaslišanje in kasnejše glasovanje v državnem zboru.
Kot minister je trem visokošolskim programom, ki so bile podeljene v času od razpada druge Janševe vlade do formiranja vlade Alenke Bratušek, odvzel koncesijo. Šlo je za dva programa ljubljanske fakultete za medije in program novogorišle fakultete za znanosti o okolju.
Leta 2015 se je neuspešno potegoval za mesto dekana FDV, premagal ga je Rado Bohinc.
Kot minister je trem visokošolskim programom, ki so bile podeljene v času od razpada druge Janševe vlade do formiranja vlade Alenke Bratušek, odvzel koncesijo. Šlo je za dva programa ljubljanske fakultete za medije in program novogorišle fakultete za znanosti o okolju.
Leta 2015 se je neuspešno potegoval za mesto dekana FDV, premagal ga je Rado Bohinc.
Ko je bil minister, so ga zaradi projekta Državljanska vzgoja, v katerem je sodeloval še kot profesor, neuspešno interpelirali poslanci SDS. V času, ko je bil šolski minister njegov kolega Igor Lukšič, je fakulteta na razpisu za projekt prejela 700.000 evrov, večina pa je šla za honorarje. Ker se je pri tem domnevno premoženjsko okoristil, ga je ljubljanska policijska uprava ovadila kot sostorilca.
Stanka Setnikar Cankar je pol leta po prevzemu mandata odstopila. FOTO: Matej Družnik/Delo
V minulem mandatu so se na tem resorju zamenjale tri ministrice. Prvo, Stanko Setnikar Cankar, je odnesla afera z avtorskimi honorarji. Zaradi razkritja KPK, da je ob redni zaposlitvi na fakulteti za upravo prejela še več kot pol milijona evrov, je odstopila. Ta afera je, poleg afere z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost, ki smo jo razkrili v Delu, v iztekajočem se mandatu najbolj razburkala ta resor.
Nasledila jo je Klavdija Markež, ki je kot ministrica zdržala le pet dni, saj so mediji razkrili, da je prepisala 70 odstotkov svoje magistrske naloge. Ministrica Maja Makovec Brenčič pa bo svoj mandat končala. Lani se je sicer neuspešno potegovala za mesto predsednice republike.
Nasledila jo je Klavdija Markež, ki je kot ministrica zdržala le pet dni, saj so mediji razkrili, da je prepisala 70 odstotkov svoje magistrske naloge. Ministrica Maja Makovec Brenčič pa bo svoj mandat končala. Lani se je sicer neuspešno potegovala za mesto predsednice republike.
Sicer slovi kot zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo spremljati, kaj bo storil glede uresničevanja odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. Stranka SD, v kateri vodi svet za izobraževanje, je v minulem mandatu predlagala spremembo ustave, s katero bi jo zaobšli. Prejšnji teden, ko ga je uradno potrdila kot ministrskega kandidata, je med vrsticami dal vedeti, da bi se takšnim ideološkim zgodbam rad izognil.
Prvi mož Sviza Branimir Štrukelj ocenjuje, da je ponovna zamrznitev stavke malo verjetna. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Medtem Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), pričakuje spremembo ustave, ki bo zagotovila polno financiranje javnega šolstva, delež javnega financiranja zasebnega pa prepustila zakonu.
Sporazum ali ulica
Posvetiti se bo moral reševanju položaja šolnikov, ki so marca zaradi premierovega odstopa zamrznili stavko. Včeraj so v Svizu nanj naslovili vprašanje, kaj meni o dogovoru o odpravljanju plačnih zaostankov v vzgoji in izobraževanju – še zlasti za delovna mesta učitelja, svetovalca, vzgoijtelja in knjižničarja – ki so ga dosegli na pogajanjih s prejšnjo vlado.
»Stavka je zamrznjena do trenutka, ko bo nastopila nova vlada. Nato bomo imeli dve možnosti: podpisati sporazum ali spet glasovati o prekinitvi stavkovnih aktivnosti.« Zadnja možnost je malo verjetna, dodaja Štrukelj, ki pričakuje čimprejšnja pogajanja.
glavni tajnik Sindikata vzgoje, znanosti, izobraževanje in kulture Slovenije Branimir Štrukelj o kandidatu:
»Zanima nas, kaj meni o dogovoru o odpravljanju plačnih zaostankov v vzgoji in izobraževanju, ki je bil sprejet tik pred Cerarjevim odstopom. Zanima nas, ali meni, da je stavkovni sporazum treba podpisati, saj je 38.000 ljudi še vedno v stavki, ki je zgolj zamrznjena. Tudi po zadnjih podatkih namreč njihove plače izrazito zaostajajo za plačami v zdravstvu, državni upravi in povprečno rastjo plač v državi. Prav tako nas zanima njegovo stališče o implementaciji ustavne odločbe o zasebnem šolstvu, saj se še vedno zavzemamo za spremembo ustave, ki bo zagotovila polno javno financiranje javnega šolstva, javno financiranje zasebnega pa prepustila urejanju v zakonu. Javno šolstvo je treba zaščititi in ga na nek način pozitivno diskriminirati v odnosu do zasebnega glede financiranju iz javnih sredstev. Če bodo zasebne financirane 100-odstotno, bodo v boljšem položaju kot javne, saj bodo imele zasebnega financerja, ki bo vanje lahko vlagal dodaten denar, kar bo pripeljalo do večje kakovosti. Ministrov mandat bomo merili tudi po izvajanju nove ureditve delovnega časa učiteljev, še zlasti njegove razširitve na vrtce in univerze.«
»Zanima nas, kaj meni o dogovoru o odpravljanju plačnih zaostankov v vzgoji in izobraževanju, ki je bil sprejet tik pred Cerarjevim odstopom. Zanima nas, ali meni, da je stavkovni sporazum treba podpisati, saj je 38.000 ljudi še vedno v stavki, ki je zgolj zamrznjena. Tudi po zadnjih podatkih namreč njihove plače izrazito zaostajajo za plačami v zdravstvu, državni upravi in povprečno rastjo plač v državi. Prav tako nas zanima njegovo stališče o implementaciji ustavne odločbe o zasebnem šolstvu, saj se še vedno zavzemamo za spremembo ustave, ki bo zagotovila polno javno financiranje javnega šolstva, javno financiranje zasebnega pa prepustila urejanju v zakonu. Javno šolstvo je treba zaščititi in ga na nek način pozitivno diskriminirati v odnosu do zasebnega glede financiranju iz javnih sredstev. Če bodo zasebne financirane 100-odstotno, bodo v boljšem položaju kot javne, saj bodo imele zasebnega financerja, ki bo vanje lahko vlagal dodaten denar, kar bo pripeljalo do večje kakovosti. Ministrov mandat bomo merili tudi po izvajanju nove ureditve delovnega časa učiteljev, še zlasti njegove razširitve na vrtce in univerze.«
Sicer se prvega Pikalovega mandata spominja po poskusu sprejetja zakona o visokem šolstvu. Kot je znano, so v njem mnogi videli poskus uvedbe šolnin, zaradi česar je proti njegovemu sprejetju protestiralo vsaj tisoč študentov.
Mnogi izzivi ga čakajo v osnovnih šolah.
Iz koalicijske pogodbe izhaja, da bodo financiranje formalnega izobraževanja z dosedanjih 4,8 odstotkov BDP zvišali na šest, v igri je še uvedba brezplačnega vrtca, brezplačni obvezni učbeniki v prvi triadi in brezplačno učenje slovenščine za vse priseljence.
V zadnjih letih je bilo na področjih, ki so bila leta zanemarjena, storjenega veliko, denimo pri učbeniški politiki in delovnem času učiteljev, zato predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan upa, da bo Pikalo to delo nadaljeval. Od njega pričakuje prenovo razširjenega programa, saj se podaljšano bivanje danes težko izvaja, ter osmislitev nacionalnih preverjanj znanja, ki se jih otroci ne lotevajo dovolj resno. Prav tako ni nobene potrebe, da bi jih uvedli v tretji razred, poudarja Pečan, kot eno ključnih nalog pa vidi še analizo, zakaj vse več otrok za eno leto odloži vpis.
Predsednik ravnateljskega združenja Gregor Pečan meni, da bi večino časa morali posvetiti prenovi razširjenega programa v osnovnih šolah. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan o kandidatu:
»Pikalo ne prihaja na neznano; ve, kaj ga čaka. Ravnatelji bi želeli, da se obda z ekipo, ki obvlada področje resorja, kar se v njegovem prvem mandatu ni zgodilo. V zadnjih letih je bilo na področjih, ki so bila prej leta neurejena, veliko storjenega. Upam, da novi minister ne bo vseh pripravljenih projektov prejšnjih pospravil v predal, kot je to v navadi, ampak z njimi nadaljeval. Nujno potreben prenove je razširjeni program osnovne šole, saj je podaljšano bivanje, kot ga poznamo danes, že preživeto in težko izvedljivo. Treba ga je redefinirati, poleg tega je treba urediti nacionalno preverjanje znanja ter mu dati vsebino in namen - določiti kaj v resnici preverja. Pričakovati, da ga bodo otroci z resnostjo jemali iz golega idealizma, je utopično. Prav tako ni nobene strokovne utemeljitve, da bi ga uvedli še v tretji razred.«
»Pikalo ne prihaja na neznano; ve, kaj ga čaka. Ravnatelji bi želeli, da se obda z ekipo, ki obvlada področje resorja, kar se v njegovem prvem mandatu ni zgodilo. V zadnjih letih je bilo na področjih, ki so bila prej leta neurejena, veliko storjenega. Upam, da novi minister ne bo vseh pripravljenih projektov prejšnjih pospravil v predal, kot je to v navadi, ampak z njimi nadaljeval. Nujno potreben prenove je razširjeni program osnovne šole, saj je podaljšano bivanje, kot ga poznamo danes, že preživeto in težko izvedljivo. Treba ga je redefinirati, poleg tega je treba urediti nacionalno preverjanje znanja ter mu dati vsebino in namen - določiti kaj v resnici preverja. Pričakovati, da ga bodo otroci z resnostjo jemali iz golega idealizma, je utopično. Prav tako ni nobene strokovne utemeljitve, da bi ga uvedli še v tretji razred.«
Blizu znanosti
Ministrski kandidat vseskozi zagovarja povečanje sredstev za znanost in raziskave. Tem zdaj namenjamo 0,83 odstotka BDP – gre tako za javna kot tudi zasebna sredstva, javnih sicer namenjamo le 0,40 odstotka. V štirih letih si je zadal cilj, da se približamo enemu odstotku BDP iz javnih sredstev oziroma tri odstotke BDP vseh sredstev. Vsi sogovorniki se strinjajo, da Pikalo zaradi izkušenj ta resor dobro pozna.
Poleg sprejetja visokošolskega zakona ter zakona o znanstveni dejavnosti si rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič ob boku drugih rektorjev prizadeva za poseben zakon o univerzah, ki bo obravnaval visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo. Treba je oblikovati še ločeno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in razvoj, saj »predvsem inovacije ostajajo razpete med več ministrstev«, pojasnjuje.
Rektor Ljubljanske univerze dr. Igor Papič se s kolegi rektorji zavzema za poseben zakon o univerzi. FOTO: Mavric Pivk/Delo
rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič o kandidatu:
»Dr. Jernej Pikalo je že vodil resor za izobraževanje, znanost in šport, zato to področje dobro pozna. Od bodočega ministra pričakujemo nadaljevanje aktivnosti, ki so bile prekinjene z odstopom vlade dr. Mira Cerarja. Poleg pričakovanega dviga sredstev za visoko šolstvo, znanost in razvoj, pričakujemo tudi ureditev zakonodaje. Kot vemo, sta bila pripravljena osnutka zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in novela zakona o visokem šolstvu. Oba sta predstavljala pomemben premik v pravo smer, nista pa celovito urejala področja. Na univerzah si prizadevamo za en zakon o univerzah in inštitutih, ki bo poenoteno obravnaval visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo. V času oblikovanja nove vlade je rektorska konferenca (RKRS) izpostavila potrebo po oblikovanju ministrstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj, predvsem področje inovacij ostaja razpeto med več ministrstev.«
»Dr. Jernej Pikalo je že vodil resor za izobraževanje, znanost in šport, zato to področje dobro pozna. Od bodočega ministra pričakujemo nadaljevanje aktivnosti, ki so bile prekinjene z odstopom vlade dr. Mira Cerarja. Poleg pričakovanega dviga sredstev za visoko šolstvo, znanost in razvoj, pričakujemo tudi ureditev zakonodaje. Kot vemo, sta bila pripravljena osnutka zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in novela zakona o visokem šolstvu. Oba sta predstavljala pomemben premik v pravo smer, nista pa celovito urejala področja. Na univerzah si prizadevamo za en zakon o univerzah in inštitutih, ki bo poenoteno obravnaval visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo. V času oblikovanja nove vlade je rektorska konferenca (RKRS) izpostavila potrebo po oblikovanju ministrstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj, predvsem področje inovacij ostaja razpeto med več ministrstev.«
Roman Jerala meni, da bi bilo bolje, da bi resor znanosti, visokega šolstva in tehnologije ločili od šolstva. FOTO: Blaž Samec/Delo
Da je resorje treba ločiti, se strinja Roman Jerala s Kemijskega inštituta, saj je »znanost, zaradi večje izpostavljenosti šolstva, pogosto deležna drobtin«. Meni, da je Pikalo, ki je zanj nedvomno kompetenten kandidat, v prvem mandatu pokazal razumevanje za znanost, v prihodnjem pa upa, da ga bo nadgradil.
vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala o kandidatu:
»Mislim, da je nedvomno kompetenten za ta položaj in da dobro pozna razmere v resorju. V prejšnjem mandatu je pokazal razumevanje za znanost. Spomnim se ga kot ministra, ki se je večkrat udeležil predstavitev vrhunskih znanstvenih dosežkov. V sferi smo si sicer precej enotni, da bi bilo bolje, da bi bil resor znanosti, visokega šolstva in tehnologije ločen od šolstva, ker je znanost pogosto deležna le drobtin zaradi večje izpostavljenosti šolstva. Za ilustracijo lahko samo primerjamo investicije v telovadnice in po drugi strani mačehovsko financiranje znanstvene infrastrukture. Upam, da si bo kot minister zastavil ambiciozen cilj prenove in nadgradnje slovenske znanosti, ki bo z dodatnimi sredstvi dobila šele nujen, ne pa zadosten pogoj za svetovno konkurenčne znanstvene in tehnološke preboje. Če samo soočimo uspešnost slovenskih univerz z zahodnimi, vidimo, da ima največja slovenska univerza 40.000 študentov in 5 ERC projektov, največja nizozemska (Utrecht) pa 30.000 študentov in okrog 80 ERC projektov. Sedanji sistem programskega financiranja temelji na doti iz preteklih petnajstih let in ga je trebna podvreči kvalitetni mednarodni evalvaciji kot osnovi za podpiranje najbolj propulzivnih skupin. Od ministra pričakujem, da bo v enem letu sprejet zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, da bo v vladi dosegel dosledno spoštovanje povečevanja sredstev za znanost in izobraževanje in da bo podprl mehanizme za podpiranje mednarodno primerljive izjemnosti, z večjo težo vsebine kot formalnosti.«
»Mislim, da je nedvomno kompetenten za ta položaj in da dobro pozna razmere v resorju. V prejšnjem mandatu je pokazal razumevanje za znanost. Spomnim se ga kot ministra, ki se je večkrat udeležil predstavitev vrhunskih znanstvenih dosežkov. V sferi smo si sicer precej enotni, da bi bilo bolje, da bi bil resor znanosti, visokega šolstva in tehnologije ločen od šolstva, ker je znanost pogosto deležna le drobtin zaradi večje izpostavljenosti šolstva. Za ilustracijo lahko samo primerjamo investicije v telovadnice in po drugi strani mačehovsko financiranje znanstvene infrastrukture. Upam, da si bo kot minister zastavil ambiciozen cilj prenove in nadgradnje slovenske znanosti, ki bo z dodatnimi sredstvi dobila šele nujen, ne pa zadosten pogoj za svetovno konkurenčne znanstvene in tehnološke preboje. Če samo soočimo uspešnost slovenskih univerz z zahodnimi, vidimo, da ima največja slovenska univerza 40.000 študentov in 5 ERC projektov, največja nizozemska (Utrecht) pa 30.000 študentov in okrog 80 ERC projektov. Sedanji sistem programskega financiranja temelji na doti iz preteklih petnajstih let in ga je trebna podvreči kvalitetni mednarodni evalvaciji kot osnovi za podpiranje najbolj propulzivnih skupin. Od ministra pričakujem, da bo v enem letu sprejet zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, da bo v vladi dosegel dosledno spoštovanje povečevanja sredstev za znanost in izobraževanje in da bo podprl mehanizme za podpiranje mednarodno primerljive izjemnosti, z večjo težo vsebine kot formalnosti.«
Pikalo obkrožen z ministrskimi kandidati stranke SD in njenim predsednikom. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pikalo je bil glavni pogajalec SD za vstop v Šarčevo vlado. Sodeloval je pri pripravi njenega predvolilnega programa, ki je po mnenju prof. Tamare Lah Turnšek, predsednice sveta za znanost, najbolj povzel potrebne korake za razvoj znanosti, kar obeta. A izpostavlja, da na inovacijsko-tehnološkem področju nima veliko izkušenj. »Zato bo težje spet vzpostavil dokaj trhle vezi med gospodarstvom in akademsko sfero. Obenem verjamem, da bo ne le zakrpal, ampak čim prej uveljavil zakon o razvojni dejavnosti in posodobil skorajda že zavrženo razvojno-inovacijsko strategijo,« našteva.
Predsednica posvetovalnega telesa vlade za znanost prof. Dr. Tamara Lah Turnšek opozarja, da ima ministrski kandidat malo izkušenj na inovacijsko-tehnološkem področju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
izredna članica inženirske akademije in predsednica Sveta za znanost in tehnologijo (v odhajanju) prof. Tamara Lah Turnšek o kandidatu:
»Dr. Jernej Pikalo je univerzitetni profesor političnih ved in se tako v akademski kot politični karieri, ukvarja s temami, kot so vpliv izobraževanje na raziskovalno politiko, globalizacijo in izobraževanje v demokraciji. S takim ozadjem in dejstvom, da je ministrsko mesto v vladi že zasedal, obeta zelo dobro strokovno vodenje tega resorja. Vendar pa so prav po letu 2012 začela sredstva za znanost drastično upadati, kar morda zaradi prekratkega mandata minister Pikalo tega ni mogel preprečiti. Dejstvo, da je soavtor programa SD, ki je po mojem mnenju najbolje povzela potrebne bodoče korake za razvoj znanosti, inovacij in tehnologije, za katere se je zavzemal tudi Svet za znanost in tehnologijo, zelo dobro obeta! Žal na inovacijsko-tehnološkem področju, ki je po mojem mnenju zelo enostransko in eno med najbolj nejasno opredeljenih v novi koalicijski pogodbi, tudi bodoči minister za znanost nima veliko izkušenj. Zato bo težje ponovno vzpostavil dokaj trhle vezi med gospodarstvom in akademsko sfero, a obenem verjamem, da bo ne le zakrpal, ampak čim prej uveljavil zakon z razvojni raziskovalni in inovacijski dejavnosti in seveda posodobil skorajda že zavrženo razvojno inovacijsko strategijo Slovenije. Pri slednjem bo potreboval dobro zavezništvo predsedstva vlade - o čemer ne dvomim - ter gospodarskega ministra, ki pa glede na njegov dosedanji prispevek k inovacijski politiki ne obeta nič.«
»Dr. Jernej Pikalo je univerzitetni profesor političnih ved in se tako v akademski kot politični karieri, ukvarja s temami, kot so vpliv izobraževanje na raziskovalno politiko, globalizacijo in izobraževanje v demokraciji. S takim ozadjem in dejstvom, da je ministrsko mesto v vladi že zasedal, obeta zelo dobro strokovno vodenje tega resorja. Vendar pa so prav po letu 2012 začela sredstva za znanost drastično upadati, kar morda zaradi prekratkega mandata minister Pikalo tega ni mogel preprečiti. Dejstvo, da je soavtor programa SD, ki je po mojem mnenju najbolje povzela potrebne bodoče korake za razvoj znanosti, inovacij in tehnologije, za katere se je zavzemal tudi Svet za znanost in tehnologijo, zelo dobro obeta! Žal na inovacijsko-tehnološkem področju, ki je po mojem mnenju zelo enostransko in eno med najbolj nejasno opredeljenih v novi koalicijski pogodbi, tudi bodoči minister za znanost nima veliko izkušenj. Zato bo težje ponovno vzpostavil dokaj trhle vezi med gospodarstvom in akademsko sfero, a obenem verjamem, da bo ne le zakrpal, ampak čim prej uveljavil zakon z razvojni raziskovalni in inovacijski dejavnosti in seveda posodobil skorajda že zavrženo razvojno inovacijsko strategijo Slovenije. Pri slednjem bo potreboval dobro zavezništvo predsedstva vlade - o čemer ne dvomim - ter gospodarskega ministra, ki pa glede na njegov dosedanji prispevek k inovacijski politiki ne obeta nič.«
Zaslišanje ministrskega kandidata se bo pričelo ob 15. uri.
Zaradi Pikalovih izkušenj z resorjem mnogi z optimizmom zrejo v nov mandat.
Napoveduje povečanje sredstev za znanost na odstotek BDP.
Stroka pričakuje nov zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
Napoveduje povečanje sredstev za znanost na odstotek BDP.
Stroka pričakuje nov zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
