Obravnava o pokrajinah podaljšana do 1. julija

Po občinah konstruktivno in dinamično; v petih statističnih regijah in Kopru še kar proti principu 10+2 pokrajini.
Fotografija: Grbi in zastave - klasične in t. i. heraldične - bodočih pokrajin. Foto: Aleksander Hribovšek/Heraldica Slovenica
Odpri galerijo
Grbi in zastave - klasične in t. i. heraldične - bodočih pokrajin. Foto: Aleksander Hribovšek/Heraldica Slovenica

Rok za zaključek obravnave pokrajinske zakonodaje po občinah se podaljšuje za štiri mesece - na 1. julij. Tačas so v društvu Heraldica Slovenica že oblikovali izhodišča za simbole bodočih pokrajin - za grbe in zastave. Medtem ko se razprave zaradi delitve po principu deset plus dve pokrajini ne poležejo, je bilo ponekod že burno tudi zaradi simbolov …



Dr. Boštjan Brezovnik, predsednik strokovne skupine za pripravo pokrjinske zakonodaje. Foto: Tadej Regent
Dr. Boštjan Brezovnik, predsednik strokovne skupine za pripravo pokrjinske zakonodaje. Foto: Tadej Regent
Javna obravnava in razprava na občinskih svetih je dinamična in konstruktivna, pravi dr. Boštjan Brezovnik, predsednik strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, o dosedanjem dogajanju na »terenu«: »Občinski sveti podpirajo ustanovitev pokrajin, si pa predvsem na Koroškem, v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, v Posavju ter Spodnjem Podravju želijo ustanovitve samostojnih pokrajin; in v mestni občini Koper želijo dodelitev dvojnega statusa po zgledu mestih občin Ljubljana in Maribor, kar sicer pomeni odmik od predloga strokovne skupine (10+2), vendar so predlogi občin tudi vsebinsko argumentirani.«

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje bo vse predloge skrbno proučila in se pred pripravo končnega zakonskega predloga do njih vsebinsko opredelila, napoveduje Brezovnik.


Tudi okrog simbolov živahno


Nekaj prahu so že dvignili tudi predlogi za simbole bodočih pokrajin, to je za grbe in klasične ter heraldične zastave, ki po navedbah Društva Heraldica Slovenica, kjer so jih oblikovali, temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki iz 13. in 14. stoletja. Predsednik Heraldice Aleksander Hribovšek meni, da je glede na to, da so bili simboli »osemsto let v službi določenih ozemelj, smiselno, da jih obudimo«. To je naša teritorialna dediščina, poudarja: »Verjamem, da lahko zato na pokrajinski ravni zaradi nje završi podobno, kot kažejo izkušnje iz občin, kadar so se lotili spreminjati občinske simbole.«


Aleksander Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica, grboslovec in zastavoslovec. Foto: Arhiv Heraldica Slovenica, Aleksander Hribovšek
Aleksander Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica, grboslovec in zastavoslovec. Foto: Arhiv Heraldica Slovenica, Aleksander Hribovšek
Nekaj simbolov so že prilagodili


»Popravek« na simbolih so, pravi Hribovšek, tako že naredili v primeru bodoče Pomurske pokrajine: »Dodali smo jim še eno enoto, ker so se Prleki uprli, češ da Pomurje predstavlja Prekmurje in nekdanjo Štajersko, medtem ko bi prvotni simbol dejansko pomenil dominacijo Prekmurja.« Tudi Dolenjcem in Belokranjcem ni bil všeč njihov simbol.

Z delitvijo Slovenije na deset pokrajin in na Ljubljano ter Maribor kot mestni občini s posebnim statusom se še vedno ne strinjajo v vseh koncih države. Foto: Jure Eržen/Delo
Z delitvijo Slovenije na deset pokrajin in na Ljubljano ter Maribor kot mestni občini s posebnim statusom se še vedno ne strinjajo v vseh koncih države. Foto: Jure Eržen/Delo
»Zakaj rumen, so spraševali ter se pritoževali, da ga ne poznajo. Ko smo jim pojasnili, da gre za srednjeveški simbol njihovega območja, so bili potolaženi,« pripoveduje Hribovšek. Pri simbolu bodoče Koroško-šaleške pokrajine so izhajali iz simbolike, ki je nastala 2006 na podlagi narodnega sveta Koroških Slovencev. A so ga na Avstrijskem Koroškem po Hribovšku precej sramežljivo sprejeli: »Tokrat smo vzeli osnovno sliko, spremenili barve in vključili velenjski del z okolico. V občinah na teh območjih, denimo Gornji Grad ali Ljubno, se kot simbol pojavlja zvezda, kar je sicer dediščina celjskih grofov.«

Sicer pa grbi slovenskih zgodovinskih dežel, mest in trgov spadajo med starejše v Evropi, medtem ko so zastave izpeljane iz njih. Zastave so v obliki klasičnih srednjeevropskih zastav z vodoravnimi barvnimi progami in v obliki t. i. heraldičnih zastav, kjer je vsebina ščita preslikana na zastavino ruto. Vsaka pokrajina bo morala izbrati eno od njih.

Komentarji: