O referendumu o vodah in skritih hroščih v zakonih

»Sreda je, voda pada z neba, hkrati pa je današnja sreda datum, ko je Gibanje za čisto vodo zbralo zadostno število podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o vodah,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. 

»Obeta se nam referendum, gre pa za podvig skupine v glavnem mladih ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost vodnih virov v državi in ki hkrati niso pripeti na parlamentarne stranke. Fenomen je za slovenski politični prostor precej unikaten,« je prepričan.



Janez Markeš se strinja. »Vidim ga kot pozitivnega, kot nekaj, kar se odziva na ukrepe vlade oziroma parlamenta, ki potencialno ali pa realno škodujejo kakovosti našega življenja. Teh nevarnosti je veliko. V enem letu je bilo veliko interpasivnosti, ki se je zažrla v vse pore. Imamo državljana, ki več ne bere, ki ne sodeluje aktivno in ga nič več ne zanima, ki izklaplja medije. Meni, da je politika ena sama prostitutka in da naj ga pustijo pri miru,« pove.

»Interpasivnost se je začela čutiti v splošnem družbenem vzorcu, bolj kritični pa so začeli ugotavljati, da so v predlagane zakone vloženi skriti hrošči. Pojavili so se ljudje, ki so to znali prebrati in ugotoviti, kaj je pri tem njihov bistven namen. Znali so povezati ljudi in temu se reče civilna družba. Ta se je zbudila,« doda.



»Novela govori o tem, da bi se rabo vodnih virov na nek način liberaliziralo, zlasti gre za možnost gradnje objektov za javno rabo na bregovih voda, kar pomeni, da bi lahko ob bregovih nastajali hoteli in vse, kar je namenjeno javni rabi. Z nekaj pretiravanja lahko rečemo, da tudi bencinske črpalke ali nakupovalna središča. Po črki tega zakona, če bi bil sprejet, bi bilo to v skrajnem primeru možno. Če prav razumem, je tukaj na delu nek klic k zaustavitvi liberalizacije, po drugi strani pa je zastavljena zahteva po tem, da morajo biti redke dobrine, kakršna je voda, podvržene dovolj strogi regulaciji. Državo imamo zato, da kompleksne stvari regulira,« je prepričan Žerdin.



Po mnenju Markeša vlada v imenu lobijev, ki se sklicujejo na napredek, poriva neke odločitve, ki prej niso bile mogoče. Iz teh odločitev izrivajo naravovarstvene organizacije, ki so jim moteče. Na vlado se lepi očitek, da skuša vladati in upravljati državo mimo javnega interesa, mimo ljudi, mimo najboljših praks in pogosto mimo ustavnosti.