Od štirih vrst hortenzij do Adama Bohoriča
Čeprav število prodanih poštni znamk povsod upada, je zanimanja za priložnostne izdaje še veliko.
Odpri galerijo
Znamka, na kateri je upodobljen Hugo Wolf. Foto Pošta Slovenije
Eden največjih slovensko-avstrijskih skladateljev Hugo Wolf, pred 160 leti rojen v Slovenj Gradcu, in Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik, okoli leta 1520 rojen v Brestanici, sta pred kratkim dobila svoji znamki. Pošta Slovenije, ki za letos načrtuje 40 priložnostnih znamk, je dve torej namenila glasbeniku in jezikoslovcu ob okrogli obletnici njunega rojstva.
Lani je bilo v Sloveniji izdanih 43 priložnostnih in štiri redne znamke, ki se od prvih razlikujejo predvsem po tem, da so na samolepilnem papirju in namenjene redni uporabi v poštnem prometu, manj pa v zbirateljske namene. Pozornost filatelistov je seveda namenjena zlasti prvim, ki pri nas izhajajo v različnih tematskih serijah: Znamenite osebnosti, Obletnice, Rastlinstvo, Živalstvo, Turizem, Sodobni rokodelci Slovenije, Šport, Slovenske ladje, Z žlico po Sloveniji, Arhitektura na Slovenskem, Ljudske noše na Slovenskem … »Izbor tematike pravzaprav ni težak: Slovenija je bogata v marsičem, od naravnih lepot do zaslužnih osebnosti, pomembnih zgodovinskih dejstev in mnogih dosežkov na različnih področjih,« pravi Simona Koser Šavora s Pošte Slovenija.
Pri naboru novih predlogov za priložnostne znamke zato upoštevajo mnenje in predloge tako rekoč vseh, ki si želijo sodelovati. Pošta Slovenije vsako leto javnost povabi, da skupaj sestavijo program izdaje znamk. Trenutno je objavljen razpis za zbiranje predlogov, ki jih lahko posamezniki, društva in ustanove pošljejo do konca februarja. Komisija za izdajo poštnih vrednotnic potem prouči predloge in odloči, katere bo uvrstila v program.
Za predloge, ki so sprejemljivi, pošta razpiše javni natečaj za oblikovanje znamke, sledijo strokovni pregled kreativnih rešitev ter ocenjevanje in izbor. »Tudi to je v pristojnosti komisije za izdajo poštnih vrednotnic. Običajno se vse odvija nekaj mesecev pred izidom,« pojasnjuje sogovornica in doda pomembno podrobnost: »Predlogi se zbirajo kar dve leti vnaprej, torej tudi program izdaj znamk pristojno ministrstvo potrdi toliko časa prej.«
Lani so se v seriji Znamenite osebnosti poklonili Almi Karlin, svetovni popotnici, pisateljici, pesnici in zbirateljici, in Ignaciju Knobleharju, duhovniku, misijonarju in raziskovalcu. »Kot vsako leto je tudi lani na začetku leta izšla 'ljubezenska' znamka v obliki srca, poleg tega smo začeli novo serijo Sodobni rokodelci Slovenije,« pravi Simona Koser Šavora.
Prav tako so z znamko zaznamovali 50. obletnico Radia Študent in na štirih znamkah v seriji Rastlinstvo predstavili štiri vrste hortenzij. »Tudi preteklo leto ni minilo brez zanimive skupne izdaje. S poštnim operaterjem Slovaške smo izdali znamki z motivoma sončne ure iz kartuzijanskega samostana v Pleterjah in astronomske ure, ki jo najdemo na Slovaškem, v kraju Stara Bystrica.« Pozornost so namenili tudi redefiniciji mednarodnega sistema merskih enot, ki je začela veljati maja.
Še dve pomembni obletnici so z znamko pospremili lani: sto let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter sto let od ustanovitve Univerze v Ljubljani. Drugo so zaznamovali z izdajo posebnega izdelka, filatelistično-numizmatičnega kompleta, ki poleg priložnostne poštne znamke vsebuje spominski kovanec, ki ga je izdala Banka Slovenije. Poleg tega se je Slovenija pridružila državam, ki so zaznamovale 150. obletnico rojstva Mahatme Gandija.
Med zbiralci in proučevalci poštnih znamk so najbolj priljubljene tiste iz serij Rastlinstvo in Živalstvo ter znamke iz serije Europa, ki jih na skupno tematiko izdajajo evropski poštni operaterji. Med nekakšne male rekorderje pri nas lahko uvrstimo znamko z motivom idrijske čipke, izdano ob 17. svetovnem čipkarskem kongresu, ki ga je junija 2016 gostila Slovenija. »To je bila prva slovenska znamka v obrnjenem sotisku, tête-bêche, in glede na to posebnost in pomen dogodka je bila znamka praktično takoj razprodana,« razlaga sogovornica.
Posebno zanimive so skupne izdaje več poštnih operaterjev. Slovenija je tako izdala kar nekaj poštnih znamk, med njimi leta 2016 znamko ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem skupaj z ruskim poštnim operaterjem, s hrvaškim pa istega leta znamko ob 150. obletnici bitke pri Visu. Leto prej so s poštnim operaterjem Belgije izdali skupno znamko ob mednarodnem letu kristalografije.
»Z Avstrijo smo imeli skupno znamko leta 2013 v počastitev prvega podzemnega poštnega urada, ki so ga odprli avgusta 1899 v Postojnski jami,« nadaljuje Simona Koser Šavora. »Prav posebna zanimivost in pravzaprav novost v svetu filatelije pa je bila skupna izdaja kar petih poštnih operaterjev ob 300. obletnici rojstva Marije Terezije. Na pobudo Slovenije so se izdaji pridružile Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Ukrajina.«
Čeprav se tudi Pošta Slovenije, tako kot vsi poštni operaterji, srečuje z upadom prodaje znamk, je zanimanje za slovenske znamke še zmeraj zadovoljivo. Ljubitelji in poznavalci bodo gotovo posegli po letošnjih priložnostnih znamkah z motivi palače Mestne hranilnice ljubljanske, 100. obletnice spomenice za varstvo narave, nacionalnega tedna prostovoljstva, 100 let nogometa na Slovenskem, vinske kleti, 400-letnice jeklarstva v Mežiški dolini, 32. poletnih olimpijskih iger v Tokiu.
Lani je bilo v Sloveniji izdanih 43 priložnostnih in štiri redne znamke, ki se od prvih razlikujejo predvsem po tem, da so na samolepilnem papirju in namenjene redni uporabi v poštnem prometu, manj pa v zbirateljske namene. Pozornost filatelistov je seveda namenjena zlasti prvim, ki pri nas izhajajo v različnih tematskih serijah: Znamenite osebnosti, Obletnice, Rastlinstvo, Živalstvo, Turizem, Sodobni rokodelci Slovenije, Šport, Slovenske ladje, Z žlico po Sloveniji, Arhitektura na Slovenskem, Ljudske noše na Slovenskem … »Izbor tematike pravzaprav ni težak: Slovenija je bogata v marsičem, od naravnih lepot do zaslužnih osebnosti, pomembnih zgodovinskih dejstev in mnogih dosežkov na različnih področjih,« pravi Simona Koser Šavora s Pošte Slovenija.
Znamka, posvečena ljubezni. Pošta Slovenije
Pri naboru novih predlogov za priložnostne znamke zato upoštevajo mnenje in predloge tako rekoč vseh, ki si želijo sodelovati. Pošta Slovenije vsako leto javnost povabi, da skupaj sestavijo program izdaje znamk. Trenutno je objavljen razpis za zbiranje predlogov, ki jih lahko posamezniki, društva in ustanove pošljejo do konca februarja. Komisija za izdajo poštnih vrednotnic potem prouči predloge in odloči, katere bo uvrstila v program.
Pošta Slovenije na leto izda več kot 40 priložnostnih znamk.
Za predloge, ki so sprejemljivi, pošta razpiše javni natečaj za oblikovanje znamke, sledijo strokovni pregled kreativnih rešitev ter ocenjevanje in izbor. »Tudi to je v pristojnosti komisije za izdajo poštnih vrednotnic. Običajno se vse odvija nekaj mesecev pred izidom,« pojasnjuje sogovornica in doda pomembno podrobnost: »Predlogi se zbirajo kar dve leti vnaprej, torej tudi program izdaj znamk pristojno ministrstvo potrdi toliko časa prej.«
Več kot 40 priložnostnih znamk
Lani so se v seriji Znamenite osebnosti poklonili Almi Karlin, svetovni popotnici, pisateljici, pesnici in zbirateljici, in Ignaciju Knobleharju, duhovniku, misijonarju in raziskovalcu. »Kot vsako leto je tudi lani na začetku leta izšla 'ljubezenska' znamka v obliki srca, poleg tega smo začeli novo serijo Sodobni rokodelci Slovenije,« pravi Simona Koser Šavora.
Znamka, posvečena Adamu Bohoriču. Pošta Slovenije
Najbolj priljubljene znamke so iz serij Rastlinstvo in Živalstvo.
Še dve pomembni obletnici so z znamko pospremili lani: sto let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter sto let od ustanovitve Univerze v Ljubljani. Drugo so zaznamovali z izdajo posebnega izdelka, filatelistično-numizmatičnega kompleta, ki poleg priložnostne poštne znamke vsebuje spominski kovanec, ki ga je izdala Banka Slovenije. Poleg tega se je Slovenija pridružila državam, ki so zaznamovale 150. obletnico rojstva Mahatme Gandija.
Serija Europa
Med zbiralci in proučevalci poštnih znamk so najbolj priljubljene tiste iz serij Rastlinstvo in Živalstvo ter znamke iz serije Europa, ki jih na skupno tematiko izdajajo evropski poštni operaterji. Med nekakšne male rekorderje pri nas lahko uvrstimo znamko z motivom idrijske čipke, izdano ob 17. svetovnem čipkarskem kongresu, ki ga je junija 2016 gostila Slovenija. »To je bila prva slovenska znamka v obrnjenem sotisku, tête-bêche, in glede na to posebnost in pomen dogodka je bila znamka praktično takoj razprodana,« razlaga sogovornica.
Teme priložnostnih znamk izberejo dve leti pred izidom.
Posebno zanimive so skupne izdaje več poštnih operaterjev. Slovenija je tako izdala kar nekaj poštnih znamk, med njimi leta 2016 znamko ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem skupaj z ruskim poštnim operaterjem, s hrvaškim pa istega leta znamko ob 150. obletnici bitke pri Visu. Leto prej so s poštnim operaterjem Belgije izdali skupno znamko ob mednarodnem letu kristalografije.
Znamka 100. obletnice Spomenice za varstvo narave. Pošta Slovenije
»Z Avstrijo smo imeli skupno znamko leta 2013 v počastitev prvega podzemnega poštnega urada, ki so ga odprli avgusta 1899 v Postojnski jami,« nadaljuje Simona Koser Šavora. »Prav posebna zanimivost in pravzaprav novost v svetu filatelije pa je bila skupna izdaja kar petih poštnih operaterjev ob 300. obletnici rojstva Marije Terezije. Na pobudo Slovenije so se izdaji pridružile Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Ukrajina.«
Čeprav se tudi Pošta Slovenije, tako kot vsi poštni operaterji, srečuje z upadom prodaje znamk, je zanimanje za slovenske znamke še zmeraj zadovoljivo. Ljubitelji in poznavalci bodo gotovo posegli po letošnjih priložnostnih znamkah z motivi palače Mestne hranilnice ljubljanske, 100. obletnice spomenice za varstvo narave, nacionalnega tedna prostovoljstva, 100 let nogometa na Slovenskem, vinske kleti, 400-letnice jeklarstva v Mežiški dolini, 32. poletnih olimpijskih iger v Tokiu.
