Spremembe pri odrejanju karantene so v vrtcih in šolah očitne. Čeprav je obolelih otrok več kot pred desetimi dnevi, je v karanteni več kot 60.000 otrok manj. Povečalo se je tudi število obolelih zaposlenih, tako imajo v vrtcih in šolah ponekod že precejšnje težave z zagotavljanjem kadra. V razred pride tisti, ki pač lahko, zaposleni pa so zelo obremenjeni.

Od prejšnje srede velja novi režim odrejanja karantene. Posamezni oddelek gre v karanteno šele, ko je potrjena okužba pri več kot 30 odstotkih učencev in dijakov. Ko ta režim še ni veljal, je bilo v karanteni precej več otrok. V petek, 14. januarja, je bilo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupno po podatkih Sledilnika za covid 3295 obolelih otrok, v karanteni pa 72.512. Teden dni kasneje, 21. januarja, ko je novi režim že veljal, je bilo obolelih otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupno 4552, v karanteni pa »le« še 7891 otrok.

Od srede med izjeme od karantene zaposleni v sociali, zdravstvu in šolstvu

Z novim načinom odrejanja karantene so zaposleni dobili dodatno delo. »Utapljamo se v birokraciji, ki so jo velikodušno prevalili na nas. Iščemo stike in vodimo cel kup evidenc: kdo se mora testirati, kolikokrat se še mora posameznik testirati … Rezultate PCR-testov nam sporočijo v petek popoldne, ko NIJZ zapre vrata in jih ni do ponedeljka, za nas so nedosegljivi. Ta konec tedna smo morali za dvanajst oddelkov poiskati stike! Nihče nam ne prizna dodatka za stalno pripravljenost, pa v šolah delamo resnično cele dneve,« je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan.

Pomanjkanje zaposlenih

Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je dejala, da je v srednjih šolah relativno mirno: »Dve ali tri šole so morale začasno zapreti vrata. Birokracije je pa res veliko in bom zahtevala plačilo za stalno pripravljenost. Stike iščemo le še za zaposlene, dijaki so namreč v mehurčkih.« Vzdrževanje mehurčkov marsikje ni možno. V vrtcih morajo oddelke združevati, je pojasnila predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj: »Manjka nam v povprečju od 20 do 30 odstotkov zaposlenih. Kadrov na trgu ne dobimo, študenti in upokojenke nočejo delati v takih oddelkih. Pomagajo nam svetovalne delavke in drugi zaposleni. Otrok manjka od 30 do 40 odstotkov, a najmlajših ne testirajo. Zato smo apelirali, da bi tudi za predšolske otroke dobili brezplačne teste. Oddelke potem združujemo.«

Otopeli pogledi otrok, samomorilno vedenje in izgorelost

Tudi v šolah je precej težav, veliko je nadomeščanj, tudi najmlajši učenci imajo za vsako uro lahko drugega učitelja. Ministrstvo za izobraževanje je sicer vrtcem in šolam omogočilo zaposlovanje brez razpisov, a Pečan pravi, da je to pesek v oči: »Saj vsi opozarjajo, da kadrov ni! Bojim se, kaj bo, ko bo temu obdobju sledilo obdobje dolgotrajnih bolezni zaradi izgorelosti.« Pečan meni, da je ta način odrejanja karantene prišel leto in pol prepozno: »Septembra 2020, ko so bile na pohodu manj nalezljive različice, bi si s tem zelo pomagali. Zdaj je kar problem. Vseeno pa je tako boljše, kot da bi se prilagajali najslabšim in vse zaprli. Se pa v tej zgodbi že spet ignorira ključno. Nujno bi namreč morali spremeniti način vpisa v srednjo šolo. Razlike med učenci so velike in prihaja do množičnih kršitev enakosti.«