Opozicija prepričana, da bi Pahor rad legitimiral Janševo vlado

Pahor je že začel z dvostranskimi pogovori s prvaki strank o pripravah na srečanje.
Fotografija: Predsednik republike Borut Pahor s pozivom k enotnosti še ni dosegel enotnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Predsednik republike Borut Pahor s pozivom k enotnosti še ni dosegel enotnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V obdobju, ko se oba politična pola v Sloveniji preštevata, je predsednik republike Borut Pahor dal pobudo za srečanje voditeljev parlamentarnih strank. Kljub temu, da sta vabilo zavrnila Marjan Šarec (LMŠ) in Luka Mesec (Levica), ostali del opozicije pa ga je sprejel precej zadržano, Pahor veliko pričakuje od srečanja.

S sklicevanjem na 30. obletnico plebiscita, ki simbolizira zmožnost dogovarjanja v slovenski politiki, želi Pahor doseči politični konsenz pri treh ključnih političnih vprašanjih, ki bodo vztrajala na agendi slovenske politike naslednje leto, približno do konca mandata sedanje vlade. Pahor upa, da bo politični razred našel soglasje o osredotočanju na spopad z epidemijo, ekonomskem okrevanja po njej in predsedovanju Svetu EU.

Predsednik republike ocenjuje, da je dal pobudo ob pravem času. »Končno. Od Pahorja bi pričakoval, da bi takšne stvari delal bolj pogosto, sploh v času poglobljene politične polarizacije in zelo premočrtnega boja, kjer nobeni argumenti več ne štejejo, ampak gre samo še za oblast,« pobudo predsednika republike ocenjuje politični analitik Marko Balažic.

Vloga predsednika republike po njegovem je, da poskuša situacijo umirjati, zato je s pismom storil pravilno potezo. »Ni pa jasno, zakaj je tako dolgo čakal s to potezo, saj so bili nastavki dani že prej. Tak klic bi bil na začetku epidemije veliko bolj moder,« ocenjuje Balažic in dodaja, da je nerodno, ker se Pahor oglaša šele ob koncu epidemije, po drugi strani pa je verjetno spoznal, da so nekatere stvari šle predaleč in da je treba žogico umiriti.



Pahor, ki je nedavno delo vlade Janeza Janše označil kot dobro, je včeraj zatrdil, da se pred predstavitvijo pobude za srečanje ni posvetoval z nobenim predsednikom ali predsednico parlamentarne stranke. Predsednik LMŠ Šarec je namreč ob odklonitvi vabila na srečanje izrazil pomislek, da je Pahor pri pobudi usklajen s predsednikom vlade Janšo, ker želi vse »vreči v isti koš in dobiti pokritje za aktivnosti vlade«. Tudi iz odzivov drugih opozicijskih parlamentarnih strank, zbranih v pobudi Koalicije ustavnega loka (Kul), je bilo slišati ocene, da je Pahorjev poziv poskus legitimiranja Janševe vlade.

Predsednik vlade Janša, skoraj diametralno nasprotno od ocene Kula, vabilo predsednika republike ocenjuje »kot povsem dobronamerno in skrajno nevtralno povabilo«. Odziv predsednika LMŠ in predsednice SD Tanje Fajon pa po njegovem »nazorno ilustrirata zaplezanost in negativizem opozicije«. K temu velja dodati, da je vladna koalicija julija lani podpisala sporazum s poslanci SNS in obema manjšinskima poslancema o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter dokumentov v obdobju 2020–2022. Druge opozicijske stranke, ki takrat še niso bile zbrane v iniciativo Kul, so sporazum takrat odločno zavrnile.

»Pahor je dokaj neodvisen in samostojen. Njegov poziv razumem kot nevtralen, a pozen,« meni Balažic, politični analitik Alem Maksuti pa tudi verjame, da Pahor nima skritih namenov braniti Janševo vlado, katere obstoj je pod resnim vprašajem. K temu pa dodaja, da čeprav če bi Pahor sklical sestanek pred enim mescem, bi bil odziv isti, saj bi ga isti protagonisti zavrnili ali dvomili o njegovi iskrenosti.

»Relacija med predsednikom republike in predsednikom vlade deluje. Janša ponudi sporazum ali predlog sodelovanja, ki je nesprejemljiv za opozicijo, nato pa kaže s prstom na njih, da je težava v opoziciji,« ugotavlja Maksuti in dodaja, da si Janša na ta način, tudi s pobudo predsednika republike, le kupuje čas.

Balažic sicer ne razume, zakaj opozicija ni bolj pragmatična. Če bi šli v pragmatično sodelovanje z vladno koalicijo, bi se s tem lahko postavili v idealni položaj: »Po eni strani sodeluješ pri stvareh, ki so dobre, po drugi strani pa si še vedno lahko kritičen. Če pogledamo partnerstvo za razvoj iz časa prve Janševe vlade, je Pahor v njem sodeloval, nato pa je leta 2008 SD zmagala na volitvah.«

Med Pahorjem in Janšo je določena stopnjo simbioze. Po eni strani se Pahor zaveda resnosti politične situacije, po drugi strani pa poskuša ohraniti kontinuiteto delovanja Janševe vlade, ocenjuje Maksuti. Mimogrede, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič je nedavno podprl nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, pri katerem mnogi skozi njegove ključne igralce prepoznajo močen vpliv predsednika SDS Janše.

Preberite še:

Komentarji: