Opozicija z blokado, seja zaključena še preden se je začela

Dnevni red seje državnega zbora zaradi nasprotovanja opozicije ni bil izglasovan.
Fotografija: Vodja poslanske skupine nepovezanih je danes povedala, da so pri razrezu mest naredili korak naprej in je nov razrez približek temu, kot naj bi po matematičnem izračunu moral biti. H temu se bo opozicija sicer še prizadevala. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Vodja poslanske skupine nepovezanih je danes povedala, da so pri razrezu mest naredili korak naprej in je nov razrez približek temu, kot naj bi po matematičnem izračunu moral biti. H temu se bo opozicija sicer še prizadevala. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ob 84 navzočih poslancih je za dnevni red državnega zbora glasovalo 42 poslancev in proti 42. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je tako sejo državnega zbora ob pomanjkanju večine zaključil, še preden se je začela. »Parlament ne glede na to, kaj se je zgodilo na kolegiju predsednika državnega zbora še vedno ne odraža razmerij med koalicijo in opozicijo v delovnih telesih – koalicija ima še vedno osem mest preveč v parlamentarnih odborih – in s tem se izigrava določbe poslovnika in vlogo, ki jo ima opozicija,« je razloge pojasnil vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec in nato dodal, da naj bi predlog ustavne obtožbe vendarle obravnavali, saj bo opozicija zahtevala njeno obravnavo na izredni seji.

Enako bo po pojasnilih predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča potrebno tudi za vse ostale točke oziroma zakonodajne predloge, ki bi morali biti obravnavani in so bili po navedbah opozicije izglasovani v delovnih telesih, v katerih razmerja ni ustrezala razmerjem med koalicijo in opozicijo. »Bodo pa vedno obremenjeni s sumom, da so v nasprotju z ustavo, ker del opozicije ni mogel sodelovati pri glasovanju v delovnih telesih,« meni Zorčič.

»To je eden od način obstrukcije in ta se bo nadaljevala dokler se ne bodo razmerja uredila, hkrati pa gre dokaz, da koalicija v državnem zboru ni več zmožna funkcionirati in bi bilo najbolje, da ta vlada odstopi in gremo na predčasne volitve,« je še dejal Matej T. Vatovec. Da se zavzemajo za predčasne volitve so ponovili tudi v LMŠ, SD in SAB.

»To se doslej še ni zgodilo,« pa je komentiral vodja poslancev SDS Danijel Krivec in nadaljeval, da bodo zdaj pogledali, kaj se poslovniško da storiti. Zavrnil je tudi navedbe, da nimajo večine v parlamentu. »Zadevo bi lahko izglasovali, če bi pričakovali takšen zaplet,« je dejal Krivec. Tako on kot premier Janez Janša sta glasovanje označila za absurd.

Navedbe koalicije, da se v opoziciji očitno bojijo glasovanja o predlogu za njegovo razrešitev, je Zorčič označil za deplasirane. Spomnil je, da je predlagal, da o njegovi razrešitvi glasujejo na izredni seji minuli teden, a se koalicija s tem ni strinjala.



Pred tem je kolegij predsednika državnega zbora z glasovi koalicije, nepovezanih poslancev, SNS in LMŠ sicer sprejel sklep, da bodo štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki so izstopili iz SMC in Desusa lahko sodelovali v 12 delovnih telesih. Od tega jim jih je devet odstopila SMC, ki jih je imela po razpolovitvi poslanske skupine kar 12 preveč, med tem ko je svojemu nekdanjemu poslancu tri odstopil Desus, in sicer odbor za kulturo, izobraževanje ter komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Skladno s koalicijskim predlogom se je SMC odpovedala po enemu mestu v odboru za zunanjo politiko, obrambo, zadeve Evropske unije, mandatno-volilni komisiji in komisiji za nadzor javnih financ, kjer ima opozicija vselej večino, ter nato še manj ključnim mestom v komisiji za poslovnik, narodni skupnosti, peticije ter ustavni komisiji. Naknadno, po izraženem opozicijskem nezadovoljstvu, pa dodala še podpredsedniški mesti v odboru za obrambo in odboru za zunanjo politiko.

Vodja poslanske skupine nepovezanih Janja Sluga je danes na seji povedala, da so pri razrezu mest naredili korak naprej in je nov razrez približek temu, kot naj bi po matematičnem izračunu moral biti. Po njenem mnenju so še določena nesorazmerja, ki ne odražajo razmerij med koalicijo in opozicijo, a kljub temu sklepu niso nasprotovali.

»Uspeli smo. Državni zbor ima po dobrih 50 dneh zopet 90 polnopravnih poslancev, opozicija pa je nazaj dobila glasove, ki si jih je neupravičeno prisvojila koalicija. A ta uspeh ne pomeni, da bomo končali naša prizadevanja in proteste, da ta škodljiva in nedemokratična vlada odide,« pa je čivknil Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ, ki je zaradi nenaslovljenih nesorazmerij izvajala delno obstrukcijo parlamentarnega dela.

Preberite še:

Komentarji: