Otroke bodo spodbudili, da pridejo med vrstnike
V nastanitvenem centru v Logatcu je trenutno 87 šoloobveznih otrok iz Ukrajine, ki se bodo, če bo vojna trajala dalj časa, slej ko prej vključili v izobraževalni proces. Kako bi bilo to najbolj primerno, se je ministrica za izobraževanje Simona Kustec danes pogovarjala z ravnatelji osnovnih šol 8 talcev, Tabor in Rovte ter ravnateljico vrtca Kurirček. Na temo pristopa do ukrajinskih šolarjev bo potekalo tudi izredno srečanje ministrov za izobraževanje EU.
»Število otrok iz Ukrajine je vedno večje. Naša temeljna dolžnost je poskrbeti za njihovo dobro, kar pomeni tudi izobraževalni proces,« je prepričana ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Šole so prejšnji petek prejele okrožnico ministrstva z usmeritvami, danes pa se je v Logatcu srečala s Karmen Cunder, ravnateljico OŠ 8 talcev, z ravnateljem OŠ Tabor Juretom Kramarjem, ravnateljico OŠ Rovte Aleksandro Urbas in z ravnateljico vrtca Kurirček Brigito Česnik ter županom občine Logatec Bertom Menardom.
»Pogledali smo, na kakšen način aktivirati proces všolanja. Vsi imajo pretekle izkušnje in tudi veliko pripravljenost. Do otrok in mam moramo pristopiti na ustrezen način ter jih postopoma vpeljevati. Za nas je pomembno, da otroke dobimo v šolo kot prostor izobraževanja, na kakšen način naj se vpeljejo, pa bo strokovna presoja najboljša možna,« je povedala Simona Kustec. Drugod po državi je trenutno 50 ukrajinskih otrok v procesu šolanja.
»Dokler pravni status ni urejen, bomo bazirali na čustveni vključitvi otrok. Ponudili jim bomo možnost obiskovanja razširjenega programa, kot so podaljšano bivanje in dejavnosti, mogoče organizamo kak tabor, da jim odvzamemo misel na vojno,« je opisal Jure Kramar, ki meni, da ti otroci še niso čustveno pripravljeni vstopiti v naš šolski sistem.
Da so pred vsemi še številne dileme, je potrdila tudi Karmen Cunder: »Vprašanja so, na primer, kako otroke integrirati in ali jih učiti jezik. Vsi si želijo čim prej domov, pomembno je, da obdržijo stik s svojim šolskim sistemom. Bi pa morali obvezno priti na pouk na daljavo k nam, v šolske prostore.« Po njenih izkušnjah je integracija otrok hitra, da se dovolj dobro naučijo slovensko in lahko sledijo pouku, pa traja tri leta.
