Spreminjanje meja je naivna in nevarna zamisel
Predsednik Borut Pahor je ponovil, da odločno zavrača zamisli o spreminjanju meja in poudaril zavzemanje za spravo v regiji.
Odpri galerijo
FOTO:Voranc Vogel/Delo
Predsednik republike Borut Pahor je danes zatrdil, da pred marčnim obiskom v BiH niti kasneje ni bil seznanjen z non-paperjem o Zahodnem Balkanu. Na novinarski konferenci je Pahor dejal, da odločno nasprotuje spreminjanju meja v regiji, ker verjame, da tega ni mogoče doseči po mirni poti.
Zamisli o dokončnem razpadu nekdanje Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem, je poudaril predsednik. Tudi če bi se spreminjanje meja začelo po mirni poti, se ne bi tako končalo, je dodal. Pahor je še poudaril, da bi čimprejšnja širitev EU na Zahodni Balkan »zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja«.
Zatrdil je, da se s premierjem Janezom Janšo pred svojim obiskom v Sarajevu marca letos ni pogovarjal o domnevnem non-paperju. Dejal je, da zato njegovih pogovorov v BiH nikakor ni mogoče razumeti kot tipanja terena za zamisli iz dokumenta.
Janša je na twitterju v začetku tedna sicer zanikal, da bi non-paper dal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.
1. Odločno podpira širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana.
2. Širitev EU z državami Zahodnega Balkana je geopolitično vprašanje prve kategorije.
3. Spričo vseh okoliščin bi bilo najbolje, če bi se Evropska unija odločila, da v razumno kratkem času vključi v EU vse države Zahodnega Balkana in da temu prilagodi svojo strategijo širitve. Ob tem Pahor redno poziva voditelje držav Zahodnega Balkana k hitrejšemu sprejemanju reform.
4. Širitev EU na Zahodni Balkan postaja vse bolj tudi vprašanje časa in ne samo politične volje. Počasnost širitve ohlaja zaupanje v evropsko perspektivo, kar ima za posledico vzpon nacionalizmov in vse bolj angažiran vpliv tretjih držav.
5. Hitrejša širitev EU bi tudi zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja, ki se zaradi zapletenosti razmer po Pahorjevem mnenju ne morejo zgoditi po mirni poti. Zato vse zamisli o spremembi meja zavrača.
6. Hitrejši proces vključevanja vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo bi pomembno okrepil načelo ozemeljske celovitosti držav, reševanje njihovih dvostranskih vprašanj ter bistveno okrepil stabilnost in varnost regije in cele Evrope.
Medtem ko bi Pahor rad, da bi EU čim prej pod svoje okrilje sprejela države Zahodnega Balkana takšne kot so, hrvaški dokument, pod katerega se je poleg Madžarske, Bolgarije, Grčije in Cipra podpisala tudi Slovenija, BiH postavlja nekaj pogojev za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU.
Med pogoji je tudi sprememba volilne zakonodaje v BiH, kako to striže s Pahorjevo željo po hitrem evropskem napredku BiH?
»Vem, kako delikatno vprašanje je volilna zakonodaja. Ta papir sam razumem kot željo teh petih držav, da spomnijo Bosno in Hercegovino, da bomo mi skušali narediti svoje, da bi bil proces integracije hitrejše, vi pa tudi morate izpolniti nekaj nalog, ki so pred vami. Oba veva, kako občutljivo je vprašanje volilne zakonodaje,« je na vprašanje Dela odgovoril Pahor.
Tudi odločitev za vstop Romunije in Bolgarije v EU je bila geopolitična, za takšno odločitev v primeru Zahodnega Balkana pa zmanjka in poguma in volje in Pahor meni, da tudi znanja.
Zlatko Lagumdžija, nekdanji zunanji minister BiH, je za tamkajšnje medije komentiral informacije o več tako imenovanih non paperjih, ki naj bi se posvečali BiH.
»Edini uradno znani non paper je hrvaški, ki je prišel po uradnih poteh in je dobil podporo petih držav EU. To, čemur smo priča, je rezultat podtalnega dela najbolj črne evropske internacionale, kar jih je. To je internacionala, ki je podpirala agresijo na BiH in ki še danes zanika genocid v Srebrenici. Ta je močnejša kot je kadarkoli bila in imate nekaj premierjev, ki pripadajo tej internacionali, kot sta Janša in Orban,« je bil oster Lagumdžija.
Dogajanje nekdanji predsednik socialdemokratov BiH razume kot odraz krepitve evropske črne desnice v času nestabilnost v regiji in popolnega razsula vladajočih struktur BiH.
»To se dogaja zdaj kot neke vrste priprava terena, do kam lahko gredo v tej zgodbi,« je dejal Lagumdžija.
Željko Komšić, član predsedstva BiH, nam je na vprašanje, kako vidi oživljanje zamisli o delitvi BiH, odgovoril na kratko: »Veste, kaj je tragedija v vsem skupaj? To, da se to dogaja pod streho evropske hiše. Zdi se, da so naši evropski prijatelji že pozabili zgodovinske lekcije.«
Ali bi bilo morda koristno, da bi tudi premier Janez Janša stopil pred novinarje in tako kot je to storil Pahor, razjasnil odprta vprašanja, ki jih očitno ni malo tudi v luči prihodnjega predsedovanja Svetu EU?
»Seveda ne smem posegati v delo drugih, vendar če lahko dam nasvet ali moje mnenje, menim, da bi bilo to koristno,« je na kratko odgovoril Pahor.
Zamisli o dokončnem razpadu nekdanje Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem, je poudaril predsednik. Tudi če bi se spreminjanje meja začelo po mirni poti, se ne bi tako končalo, je dodal. Pahor je še poudaril, da bi čimprejšnja širitev EU na Zahodni Balkan »zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja«.
Zatrdil je, da se s premierjem Janezom Janšo pred svojim obiskom v Sarajevu marca letos ni pogovarjal o domnevnem non-paperju. Dejal je, da zato njegovih pogovorov v BiH nikakor ni mogoče razumeti kot tipanja terena za zamisli iz dokumenta.
Janša je na twitterju v začetku tedna sicer zanikal, da bi non-paper dal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.
Hrvaški premier Andrej Plenković je danes zatrdil, da se je z vsebino neuradnega diplomatskega dokumenta o Zahodnem Balkanu seznanil v slovenskih medijih. Kot je dodal, hrvaške oblasti takšnega dokumenta niso prejele, ne po uradni niti po neuradni poti.
Šest Pahorjevih sporočil Balkanu in Bruslju
1. Odločno podpira širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana.
2. Širitev EU z državami Zahodnega Balkana je geopolitično vprašanje prve kategorije.
3. Spričo vseh okoliščin bi bilo najbolje, če bi se Evropska unija odločila, da v razumno kratkem času vključi v EU vse države Zahodnega Balkana in da temu prilagodi svojo strategijo širitve. Ob tem Pahor redno poziva voditelje držav Zahodnega Balkana k hitrejšemu sprejemanju reform.
4. Širitev EU na Zahodni Balkan postaja vse bolj tudi vprašanje časa in ne samo politične volje. Počasnost širitve ohlaja zaupanje v evropsko perspektivo, kar ima za posledico vzpon nacionalizmov in vse bolj angažiran vpliv tretjih držav.
5. Hitrejša širitev EU bi tudi zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja, ki se zaradi zapletenosti razmer po Pahorjevem mnenju ne morejo zgoditi po mirni poti. Zato vse zamisli o spremembi meja zavrača.
6. Hitrejši proces vključevanja vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo bi pomembno okrepil načelo ozemeljske celovitosti držav, reševanje njihovih dvostranskih vprašanj ter bistveno okrepil stabilnost in varnost regije in cele Evrope.
Slovenski podpis pod hrvaški papir ni težava
Medtem ko bi Pahor rad, da bi EU čim prej pod svoje okrilje sprejela države Zahodnega Balkana takšne kot so, hrvaški dokument, pod katerega se je poleg Madžarske, Bolgarije, Grčije in Cipra podpisala tudi Slovenija, BiH postavlja nekaj pogojev za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU.
Med pogoji je tudi sprememba volilne zakonodaje v BiH, kako to striže s Pahorjevo željo po hitrem evropskem napredku BiH?
»Vem, kako delikatno vprašanje je volilna zakonodaja. Ta papir sam razumem kot željo teh petih držav, da spomnijo Bosno in Hercegovino, da bomo mi skušali narediti svoje, da bi bil proces integracije hitrejše, vi pa tudi morate izpolniti nekaj nalog, ki so pred vami. Oba veva, kako občutljivo je vprašanje volilne zakonodaje,« je na vprašanje Dela odgovoril Pahor.
Tudi odločitev za vstop Romunije in Bolgarije v EU je bila geopolitična, za takšno odločitev v primeru Zahodnega Balkana pa zmanjka in poguma in volje in Pahor meni, da tudi znanja.
Papirji, ki se jih je prijel pridevnik slovenski, so težava
Zlatko Lagumdžija, nekdanji zunanji minister BiH, je za tamkajšnje medije komentiral informacije o več tako imenovanih non paperjih, ki naj bi se posvečali BiH.
»Edini uradno znani non paper je hrvaški, ki je prišel po uradnih poteh in je dobil podporo petih držav EU. To, čemur smo priča, je rezultat podtalnega dela najbolj črne evropske internacionale, kar jih je. To je internacionala, ki je podpirala agresijo na BiH in ki še danes zanika genocid v Srebrenici. Ta je močnejša kot je kadarkoli bila in imate nekaj premierjev, ki pripadajo tej internacionali, kot sta Janša in Orban,« je bil oster Lagumdžija.
Dogajanje nekdanji predsednik socialdemokratov BiH razume kot odraz krepitve evropske črne desnice v času nestabilnost v regiji in popolnega razsula vladajočih struktur BiH.
»To se dogaja zdaj kot neke vrste priprava terena, do kam lahko gredo v tej zgodbi,« je dejal Lagumdžija.
Željko Komšić, član predsedstva BiH, nam je na vprašanje, kako vidi oživljanje zamisli o delitvi BiH, odgovoril na kratko: »Veste, kaj je tragedija v vsem skupaj? To, da se to dogaja pod streho evropske hiše. Zdi se, da so naši evropski prijatelji že pozabili zgodovinske lekcije.«
Ali bi bilo morda koristno, da bi tudi premier Janez Janša stopil pred novinarje in tako kot je to storil Pahor, razjasnil odprta vprašanja, ki jih očitno ni malo tudi v luči prihodnjega predsedovanja Svetu EU?
»Seveda ne smem posegati v delo drugih, vendar če lahko dam nasvet ali moje mnenje, menim, da bi bilo to koristno,« je na kratko odgovoril Pahor.
