Neznanci so znova poškodovali tablo v Parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, so sporočili iz ekipe festivala Lezbična četrt. To se je zgodilo, kot so navedli, že tretjič. »Zdaj z zagotovostjo lahko trdimo, da gre za sistematičen poskus izbrisa. V času, ko bi morali kot družba praznovati raznolikost in človeško dostojanstvo, nas taki napadi spominjajo, kako krhka so prizadevanja skupnosti, ki se že desetletja bori za prostor – dobesedno in simbolno.«

Napadi na prostore, ki so jim pomembni, po prepričanju ekipe festivala niso naključni. »Ne gre le za poškodovano tablo. Gre za nasilje nad našim spominom, našimi telesi, našimi življenji.« Takšna dejanja so v mesecu parad ponosa, ko je vidnost LGBT+ skupnosti še posebej izpostavljena, še toliko bolj nevarna in zlovešča, opozarjajo.

Tudi na družbenih omrežjih potekajo organizirane pobude, ki hujskajo k nasilju in odkrito spodbujajo tovrstne napade, zato so v ekipi pristojne pozvali, naj tovrstne napade raziščejo in poskrbijo za zaščitne ukrepe, javnost pa bi se morala po njihovem mnenju opredeliti proti sovraštvu in za ohranjanje zgodovine.

Park, odprt v začetku letošnjega aprila, leži med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah v Ljubljani. Gre za prvi park v Sloveniji, poimenovan po istospolnem paru.

Preglasimo sovraštvo!

Danes je Parada ponosa potekala v Mariboru Parada, in sicer pod sloganom Preglasimo sovraštvo! Z njim želijo opozoriti prav na vse bolj zaskrbljujoče razmere, v katerih je skupnost LGBTQIA+, tako v spletnem prostoru kot v vsakdanjem življenju. »Slogan kampanje ni izbran naključno. Organizatorji četrte mariborske parade ponosa opažamo zaskrbljujoč porast sovražnega govora in drugih oblik sovraštva, usmerjenih proti LGBTQIA+ skupnosti v Mariboru. Kljub pomembnim družbenim in zakonodajnim premikom LGBTQIA+ osebe tako še vedno niso varne in enakopravne v praksi,« so zapisali prireditelji iz MKC Maribor. Po njihovih navedbah se je parade udeležilo okoli 350 ljudi. Udeležence je nagovoril tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je poudaril, da ljubezen ni privilegij, ampak pravica. »Tukaj stojimo skupaj, odločno in ponosno. Tudi če si marsikdo želi, da tukaj sploh ne bi stali,« je povedal.

Dogodek je po navedbah organizatorjev potekal mirno, se je pa ob robu prizorišča na protishodu zbrala skupina mladih protestnikov in skušala izzvati konflikt. Parada je potekala v okviru meseca ponosa, ki ga bo zaznamovalo več dogodkov, namenjenih tudi opozarjanju na pravice LGBTIQ+ oseb. Današnji Paradi ponosa v Mariboru bo med drugim sledila parada v Ljubljani, ki bo naslednjo soboto.

Sovražni komentarji

V Mariboru so sicer zadnjem letu in pol so zaznali več zaskrbljujočih incidentov, med njimi provokacije in nasilje po pretekli paradi septembra 2023, pojav sovražnih grafitov, uničevanje in krajo mavričnih zastav ter druge grožnje. »Vse to kaže, da je vidnost LGBTQIA+ oseb v našem mestu še vedno povezana s tveganjem. Ob tem opažamo skrb vzbujajočo normalizacijo sovražnega govora, implicitnih in eksplicitnih pozivov k nasilju ter vse pogostejšo diskriminacijo marginaliziranih skupin,« navajajo.

Na družbenih omrežjih so intenzivnejšo promocijo parade začeli 14. maja. Objava na Facebooku je med 14. in 31. majem prejela 272 reakcij z emotikoni, med katerimi jih je zgolj 94 izražalo podporo, od 111 komentarjev pa jih je večina vsebovala sovražni govor oziroma pozive k nasilju.

Na naraščanje sovražnega govora in nestrpnosti opozarjajo tudi v Zavodu PIP, kjer izpostavljajo, da odkrita sovražnost ni zgolj družbeno nesprejemljiva, temveč pogosto tudi kazniva. Njihove ugotovitve potrjujejo, da brez sistemskega odziva in zakonodajnih ukrepov tveganje za normalizacijo sovraštva postaja vse večje, posebej med mladimi.