»Pozdravljen med nami!« Pedro Opeka po osmih letih znova v Sloveniji
Tokratni obisk Pedra Opeke, med drugim večkratnega nominiranca za Nobelovo nagrado za mir, bo potekal v znamenju njegovega 75. osebnega jubileja, ki ga je obhajal 29. junija, in kot je v navadi, zbiranja sredstev za delovanje njegovega misijona na Madagaskarju. Okoli poldneva je pripotoval na brniško letališče.
Na obisk prihaja na pobudo Jožeta Kopeiniga, predsednika Misijonske pisarne v Celovcu, ki je ob prihodu Opeke, s katerim je povezan že desetletja, komaj zadrževal solze. Med drugim je poudaril, da so tako Opeka kot vsi drugi slovenski misijonarji trubadurji božje ljubezni, veliki dobrotniki človeštva in garači ter ponos slovenskega naroda, so ambasadorji najboljšega dela slovenskega ljudstva. Zaključil pa je z besedami: »Tako, dragi Pedro, prisrčno dobrodošel tudi na Koroškem. Pa da ne boste hudi, ker ga bom jaz danes odpeljal. Pika.«
Pedro Opeka je gostitelje in bližnje pozdravil z besedami: »Ko pridem v Slovenijo, je zame doživetje, polno veselja, ker se srečam s sorodniki, sobrati, prijatelji in vsemi Slovenci. Iz letala sem gledal Slovenijo, kako je lepa, od Pariza do tukaj je bila sama megla, ko pa sem prišel nad Slovenijo, se je odprlo, bili so žarki sonca nad slovenskimi vasmi, gozdovi, dolinami in Alpe. Hvala za sprejem, hvala za pomoč vsem slovenskim misijonarjem. Povsod, kjer se bomo srečali, bo to v imenu vseh slovenskih misijonarjev,« je poudaril.
Nazadnje pred osmimi leti
Nazadnje se je Opeka v domovini svojih staršev mudil leta 2015, potem ko so ga gledalci Televizije Slovenija spoznali skozi celovečerni film Jožeta Možine Pedro Opeka, dober prijatelj, takrat so med drugim v dvorani Tivoli priredili dobrodelni koncert. Slovenijo pa je obiskal tudi dve leti prej.
Četudi se, kot je za Delo dejal Janko Pirc iz Misijonskega središča Slovenije, slovenski misijonarji v domovino vračajo običajno na tri leta, nekateri zaradi zdravstvenih razlogov tudi na dve leti, pa Pedro Opeka prihaja redkeje zaradi obilice obveznosti na Madagaskarju, poleg tega pa brez številnih obveznosti ne mine niti obisk v Sloveniji, saj je zanimanje javnosti in vernikov zanj zelo veliko.
Obiski misijonarjev imajo predvsem dobrodelno poslanstvo, saj tako zbirajo sredstva za svoje delovanje, to je tudi namen njegovega tridnevnega obiska na avstrijskem Koroškem v organizaciji Misijonske pisarne v Celovcu. Po Pirčevih besedah je Opeka pred osmimi leti v Sloveniji zbral okoli 380.000 evrov.
Osrednji dogodki tokratnega obiska, ki ga koordinira Misijonsko središče Slovenije, poteka pa pod geslom dobrodošlice »Pozdravljen med nami!«, sta maši v ljubljanski frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu to nedeljo, 3. decembra, ob 10. uri (z neposrednim radijskim prenosom Radia Ognjišče in Programa Ars Radia Slovenije), ob 15. uri pa še v Mariborski stolnici. Zvečer se bo srečal s slovenskimi škofi ob začetku njihovih duhovnih vaj v Svetem Duhu pri Škofji Loki.
Dan zatem, v ponedeljek, 4. decembra, ob 19. uri pa bo v Športni dvorani Medvode tako imenovano javno pričevanje z glasbenimi gosti oziroma pogovor o njegovem delu in poslanstvu, ki ga bo vodil Jure Sešek. Pred tem se bo Opeka srečal tudi s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar.
Za udeležbo je treba rezervirati vstopnice prek pisarne Misijonskega središča Slovenije. Simbolični dar – tudi namen tega dogodka je dobrodelen – znaša pet evrov, a kot pritrjuje sogovornik Pirc, udeleženci običajno prispevajo več. »Pedro Opeka samo za zagotavljanje šolske prehrane v misijonskih šolah skupnosti Akamasoa potrebuje okoli 10.000 evrov na mesec, a to je le eno od področij, za katero si prizadeva in za katero so potrebna denarna sredstva,« je poudaril Pirc.
Se pa ob obiskih Opeke v Sloveniji poveča tudi število botrov, ki v okviru botrstva oziroma programa Obrok riža na dan zagotavljajo topel dnevni obrok za šolarje v misijonskih šolah. Trenutno imajo več kot 650 botrov iz Slovenije.
Od sredine 70. let živi na Madagaskarju
Pedro Opeka se je rodil v slovenski družini 29. junija 1948 v argentinskem mestu Buenos Aires. Leta 1966 je vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi), pri katerih je leta 1975 opravil večne zaobljube. Med letoma 1968 in 1970 je študiral teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1975 je v Lujanu v Argentini sprejel mašniško posvečenje. Prvič je odšel na Madagaskar kot bogoslovec med letoma 1970 in 1972, drugič pa že kot duhovnik leta 1976 in tam ostal do danes.
Ob srečanju z ljudmi, ki živijo na obrobjih smetišča glavnega mesta Antananariva, ga je pretresla velika revščina. Skupaj s somišljeniki je leta 1989 ustanovil humanitarno združenje Akamasoa (Dobri prijatelji), katere namen je pomagati ljudem, da se rešijo iz začaranega kroga revščine. V tem času je Akamasoa pomagala več kot 500.000 Malgašem, zgradili so več kot 4000 hiš, v Akamasoi in njenih vaseh živi več kot 25.000 ljudi. Vsaka vas ima šolo, dispanzer in različne možnosti dela.
