Na Trgu republike klic k enotnosti

Osrednji govornik je bil predsednik države Borut Pahor, zbrane sta nagovorila tudi premier Janez Janša in predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Fotografija: Državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti na Trgu republike v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti na Trgu republike v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik/Delo

Najprej so zadoneli cerkveni zvonovi, nato se je s prihodom častne čete Slovenske vojske, topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in z Zdravljico na Trgu republike v Ljubljani začela osrednja državna proslava, tudi ob okrogli obletnici osamosvojitve omadeževana z neenotnostjo in odpovedmi udeležbe v zadnjem dnevu. 

Slavnostni govornik na proslavi, katere prvi del je namenjen spominu na osamosvojitev, drugi pa začetku predsedovanja svetu EU, je predsednik republike Borut Pahor. »Danes praznujemo 30. rojstni dan naše ljube, samostojne in neodvisne Republike Slovenije, srečna je bila rojena iz ljudske enotnosti. Bili smo enotni na plebiscitu, na podlagi tega ljudskega mandata smo jo skupaj ustanovili na današnji dan pred 30. leti. Že naslednji dan pa so se začeli prvi premiki okupatorske vojske,« je spomnil in prosil za minuto molka v počastitev vseh, ki so padli v tej vojni. 

Osrednja beseda nagovora Boruta Pahorja je bila enotnost.  FOTO: Matej Družnik/Delo
Osrednja beseda nagovora Boruta Pahorja je bila enotnost.  FOTO: Matej Družnik/Delo


Enotnost je bila odločilna za nastanek in razvoj naše države, je spomnil in dodal, da bomo le skupaj lahko dosegli cilje tudi v prihodnosti. Medtem ko smo s prvim soglasjem postali samostojni, smo z drugim postali aktiven član Evropske unije. Ob tem se je vprašal, okoli česa bi se lahko spletlo tretje soglasje: zaradi zdravstvene krize, podnebnih sprememb, novih evropskih in svetovnih problemov je veliko možnosti in nujnosti soglasja o zelenem in digitalnem razvoju Slovenije. »Kdor se bo tega lotil brez skušnjav po strankarskih ali ideoloških ciljih, temu se ni treba bati za splošno ljudsko podporo. Nobena politična kregarija ga ne bo ustavila.«

Slovenija bo Evropsko unijo vodila že drugič, kar je velika odgovornost, ob kateri se je treba spomniti, zakaj smo se zavzeli za vstop v evropsko družino, je dejal.

Državne proslave so se udeležili tudi gosti iz sosednjih držav, med njimi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, avstrijski kancler Sebastian Kurz in madžarski predsednik vlade Viktor Orban. FOTO: Foto Matej Družnik/Delo
Državne proslave so se udeležili tudi gosti iz sosednjih držav, med njimi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, avstrijski kancler Sebastian Kurz in madžarski predsednik vlade Viktor Orban. FOTO: Foto Matej Družnik/Delo


Pozdravne nagovore v prvem delu proslave so imeli še predsedniki vlad sosednjih držav Viktor Orbán, Sebastian Kurz in Andrej Plenković ter zunanja ministra Italije Luigi di Maio in Portugalske Augusto Santos Silva.

Največ pozornosti je seveda požel premier Madžarske Orbán, ki je Slovencem sporočil, da Madžari nanje gledajo kot na svoje prijatelje in krščanske brate. »Mi dobro razumemo, kaj pomeni boriti se proti premoči. Mi razumemo, da veličino naroda določajo njegova tradicija, duša in ponos,« je med drugim poudaril. »Kolikor je naša soseda močnejša, bogatejša in srečnejša, toliko bolje se godi tudi Madžarom in Madžarski. Takšna soseda, takšna država prinaša dodano vrednost tudi naši deželi.«



Avstrijski premier je dejal, da s 34 leti sicer težko reče, da se spomni dogodkov izpred 30 let, ko je nastajala Slovenija, mu je pa v čast, da lahko praznuje s Slovenijo in ker je bila Avstrija med državami, ki jo je takrat podprla. 

Hrvaški premier Plenković je spomnil na skupne točke držav; ne le, da sta se obe osamosvojili, ampak sta bili tudi žrtvi agresije. To je po njegovih besedah državi povezalo.

Zunanji minister Italije di Maio pa je spomnil na skupne evropske vrednote. Manjšini obeh držav sta po njegovih besedah vir navdiha in bogastva ter vedno večjega napredka, dokaz za to je med drugim dejstvo, da bosta Gorica in Nova Gorica evropski prestolnici kulture. Ob predsedovanju je prijateljski državi obljubil vso podporo in kot drugi govorniki iz tujine čestital slovenskemu narodu.

image_alt
Dobrodošlica Orbanu, prepoved borčevskim praporščakom


Augusto Santos Silva​ je simbolično predal predsedovanje Sloveniji. V naslednjem semestru, kot je rekel, bo soočena s številnimi izzivi, kot so boj proti pandemiji, okrevanje gospodarstva, prizadevanje za pravno državo in za širitev EU. 

V drugem delu prireditve so zaznamovali prevzem predsedovanja Svetu EU. Zbrane sta nagovorila predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Slednji je dejal, da je imel pred 30 leti 15 let. »Ponosen in ganjen sem, ker stojim ob slovenski in evropski zastavi in vam lahko rečem 'vse najboljše, Slovenija'.« Nadaljeval je s pomenljivimi besedami, da evropski projekt temelji na vrednotah demokracije, svobode in pravne države, »kajti to je tisto, kar nam zagotavlja boljšo prihodnost za vsakega človeka. Raznolikost, strpnost in spoštovanje, to je naša prihodnost.«
 

Janša o enakih vatlih za vse


Janez Janša se je zahvalil kolegom politikom, ker so po napornih dnevih v Bruslju, kjer je te dni potekal vrh EU, prišli v Ljubljano. V govoru je spomnil na trenutke, ko je bila ogrožena Slovenija. »Vojaško smo bili neprimerno šibkejši, vendar smo bili kot narod enotni in bili smo pogumni. Zato smo novo državo uspešno ubranili. vstali smo in obstali.«

Čas pred 30 leti pa ne bi mogel biti bolj drugačen od današnjega, je dejal. »Danes imamo mir, eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU in visoko gospodarsko rast, Slovenija je članica EU in zveze Nato, vse naše sosede so skupaj z nami v EU, so ne samo vse prijateljske države, ampak so skupaj z nami v evropski družini.« 

Premier Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša.  FOTO: Matej Družnik/Delo
Premier Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša.  FOTO: Matej Družnik/Delo


Z vodenjem EU imamo že nekaj izkušenj, imamo pa tudi nekaj izkušenj z življenjem v federalni skupnosti, je dodal Janša. »Zato se bomo vedno borili, da enaki vatli veljajo enako za vse.« 

»Vidimo Evropo v miru s samo s seboj ter z mirno, demokratično in cvetočo soseščino, vidimo Evropo, del trdnega severnoatlantskega zavezništva, vodilno v svetu po svobodi in kvaliteti življenja, dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Slovenijo in Evropo, prostor dinamičnega in svobodnega izražanja mnenj, medsebojnega tekmovanja in sodelovanja, visokega standarda spoštovanja človekovih pravic in svoboščin ter vladavine prava, temelječo na enakih merilih za vse ter sodelovanju demokratičnih institucij, izvoljenih od ljudi,« je našteval Janša. In dodal, da Sloveniji pred 30 leti ne bi uspelo, če bi delali tisto, kar je všečno. 

​Na koncu se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri premagovanju pandemije, ter čestital Sloveniji ob 30. rojstnem dnevu. »Smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod.«​

FOTO: Matej Družnik/Delo
FOTO: Matej Družnik/Delo

 

Brez partizanskih praporščakov


Osrednja državna proslava na Trgu republike je sicer precej vznemirjanja povzročila, še preden se je začela. Ker niso dovolili navzočnosti partizanskih praporščakov, je udeležbo najprej odpovedal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman s pojasnilom, da je »dan državnosti je praznik vseh Slovenk in Slovencev, predvsem tistih, ki so se borili za njen obstoj, njeno svobodo in samostojnost.«

image_alt
Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve


​Podobno je storila predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon, že prejšnji teden sta tudi predsednika drugi dveh največjih opozicijskih strank, Luka Mesec iz Levice in Marjan Šarec iz LMŠ, napovedala, da ju ne bo na proslavo, sta pa se udeležila alternativnega slavja, ki so ga pripravili petkovi protestniki na Prešernovem trgu.

Državne proslave sta se udeležila tudi Lojze Peterle in Milan Kučan. FOTO: Matej Družnik/Delo
Državne proslave sta se udeležila tudi Lojze Peterle in Milan Kučan. FOTO: Matej Družnik/Delo


Osrednje proslave se ravno tako ni želel udeležiti nekdanji predsednik Danilo Türk, ker, kot je povedal za medije, oblast, ki jo je pripravila, izgublja legitimnost, Milan Kučan, ki je sicer sprva razmišljal, da ne bi šel, pa si je naposled premislil, saj da ne bo privolil, kot je dejal za RTV Slovenija, da bi izbrisali tudi njega. Na proslavi je na prsih nosil znak petkovih kolesarjev.

Preberite še:

Komentarji: