Po izvolitvi kazen: odpoved delovnega razmerja
Predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji je v eni od začetnih različic vseboval po mnenju pravne stroke zelo sporno določilo, po katerem bi zoper policista, za katerega ugotovijo, da je bil v svojem prostem času na kakšnem od organiziranih shodov ali protestov, lahko uvedli delovnopravne postopke.
»Določa se omejitev za policista, ki v času trajanja delovnega razmerja ne sme politično delovati, niti se ne sme udeleževati aktivnosti političnih strank,« je bilo zapisano v predlogu 43. člena omenjenega zakona, ki pa je bil, kot so nam pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), »med usklajevanjem s strokovno javnostjo in v medresorskem usklajevanju preoblikovan oziroma spremenjen«.
Odvetnik Miha Kunič je poudaril, da je takšen predlog puščal zelo široko polje interpretacije, čemur se mora zakonodajalec izogibati. »Hkrati se sprašujem, ali bi to že prekomerno posegalo v pravice policistov, saj tehtanja posega v njihove pravice in nujnosti zakona ne vidim.«
Poleg tega so bila izražena tudi opozorila, da je nenavadno, da se želi omejevati le policiste, ne pa hkrati tudi drugih delov sodne ali izvršilne veje oblasti, kar kaže na prikrite namene lustracije.
Dvom o načelu enakosti pred zakonom
»Z novelo je določeno, da policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke, kar je že sedaj pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Policist mora že ob sklenitvi delovnega razmerja dati pisno izjavo, da ni član politične stranke, prav tako pa je članstvo v politični stranki razlog za odvzem pravice do izvajanja policijskega pooblastila. S spremembo je tudi določeno, da policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije neprofesionalnega župana, neprofesionalnega podžupana ali občinskega svetnika. Policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje navedenih funkcij, preneha delovno razmerje,« pravijo na MNZ.
Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, je do prvotne namere novele 43. člena zakona zelo kritičen in se mu zdi nedopustno, da je MNZ sploh podal tak predlog, toda sindikat ima resne pomisleke tudi pri zdaj spremenjeni noveli. Kot pravi, je določba zelo nejasna, nedomišljena in nedopustno posega v načelo varstva zaupanja v pravo in načelo enakosti pred zakonom.
Omenjeni člen zdaj določa, da policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje prej omenjenih funkcij, preneha delovno razmerje. »Na podlagi razlage a contrario je mogoče sklepati, da zakonodajalec ni želel poseči v položaj tistih policistov in policistk, ki so že pred uveljavitvijo novele prevzeli opravljanje podžupanske ali županske funkcije ali funkcije občinskega svetnika. Nekako logično bi bilo, če bi policist prevzel takšno funkcijo poklicno in bi mu prenehalo delovno razmerje, ne pa da ga doleti kazen po prevzemu nepoklicne funkcije. Takšne in drugačne nelogičnosti opažamo že vse zadnje leto in se bojimo, da razum marsikoga na vladi in v državnem zboru že konkretno zapušča,« je jasen Cvetko.
Pripravljajo pobudo za ustavno sodišče
Prepričan je, da je člen zelo slabo pripravljen in da ustvarja pogoje za diskriminatorno obravnavo pri izvajanju ustavne volilne pravice, saj policistu omogoča biti izvoljen le na način, da ga po izvolitvi čaka kazen, to je odpoved delovnega razmerja. »Gre za nesorazmeren ukrep in vnaša tudi neenako obravnavo v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci znotraj enakega javnega uslužbenskega sistema,« je še dodal. Zato so že pooblastili pravno pisarno, ki bo za več členov pripravila zahtevo oziroma pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti.
