Po mirovanju ključna ustrezna rehabilitacija
V desetih dneh popolne gibalne neaktivnosti (ang. bedrest), kot je na primer ležanje po možganski kapi, starejši izgubijo od pet do deset odstotkov sposobnosti. Te se jim povrnejo po 21 dneh optimalno prilagojene rehabilitacije pod nadzorom osebnih trenerjev.
To kažejo rezultati primerjalne analize parametrov zdravja, izmerjenih v okviru mednarodnega projekta Interreg z naslovom Mreža čezmejnega sodelovanja rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z uporabo inovativnih tehnologij (X-Brain.net), ki poteka na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.
Projekt je eden od štirih, s katerimi so financirali raziskavo Bedrest 2023, kjer sta skupini zdravih moških, starih nad 65 let in od 18 do 35 let, nepretrgoma ležali v postelji in tako izvajali tudi vse dnevne aktivnosti deset oziroma 21 dni, pod stalnim zdravstvenim nadzorom v izolski bolnišnici. Namen raziskave je proučiti upad živčno-mišičnega sistema po gibalni neaktivnosti in vzroke za to, dobljeni rezultati bodo služili za nadgradnjo in vzpostavitev ustreznih protokolov rehabilitacije po možganski kapi, so pojasnili v ZRS Koper.
Ugotovitve
V primerjavi s starejšimi, pri katerih je ležanje najbolj vplivalo na njihovo sposobnost ravnotežja in vzdržljivost, je mlajša skupina preiskovancev, ki je ležala 21 dni, izgubila največ mišične moči v nogah. Ta se je zmanjšala kar za 25 odstotkov, ravnotežje je bilo slabše za 20 odstotkov, vzdržljivost se jim je zmanjšala za deset odstotkov.
Pri ostalih parametrih so starejši izgubili približno toliko kot mlajši, seveda v polovico krajšem času. Kostna mineralna gostota se preiskovancem v času ležanja ni spremenila, tudi sprememba maščobne mase je bila zanemarljiva, saj je bilo poskrbljeno za ustrezen vnos kalorij s hrano.
Rehabilitacija
Sposobnosti so se preiskovancem po 21 dneh nadzorovane rehabilitacije povrnile. »Poudariti pa je treba, da je bila rehabilitacija izbrana kot danes najboljša rehabilitacija za povrnitev zdravja po obdobjih daljše gibalne neaktivnosti in da so jo preiskovanci izvajali pod nadzorom osebnih trenerjev, ki so jim optimalno prilagodili vse parametre vadbe,« je opozoril prof. dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.
Del starejše skupine preiskovancev je pred začetkom raziskave opravil dvomesečno vadbo kot predpripravo na ležanje, med ležanjem so vnašali dodatne beljakovine in izvajali virtualni trening za ohranjanje gibalnih vzorcev. »Na vse načine smo se trudili zmanjšati posledice ležanja. Vse spremembe so bile po koncu rehabilitacije povrnjene na začetne vrednosti, a raziskovalce čaka še dolgo obdobje za obdelavo vseh podatkov,« je še poudaril Šimunič.
Naslednji podoben projekt z 21-dnevnim ležanjem bodo na ZRS Koper morda izvajali leta 2025. Raziskava, ki jo bodo opravili v naslednjem obdobju za Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, pa bo zanimiva za širši krog ljudi. Preiskovanci bodo zmanjšali dnevno število korakov od približno 10.000 na zgolj 1500, kar bo simulacija posledic sedečega življenjskega sloga.
