Pomoč na domu tudi med krizo brez podpore
Socialni oskrbovalci na terenu izvajajo najnujnejše obiske in oskrbujejo uporabnike, ki pomoč nujno potrebujejo.
Odpri galerijo
Delo oskrbovalk na domu je v času epidemije zelo odgovorno, na terenu se same odločajo, kako ravnati. Foto Aleš Černivec
Ljubljana – V času epidemije koronavirusa je pomoč na domu močno omejena. »V teh kriznih časih pogrešamo jasna navodila države in pristojnega ministrstva o protokolih. Celotna dejavnost pomoči na domu je bila popolnoma izvzeta, kot da ne bi obstajala in kot da ne bi bila pomemben del socialnovarstvenega sistema,« opozarja direktorica Zavoda za oskrbo na domu (ZOD) Ljubljana Liljana Batič.
Po najnovejših podatkih inštituta za socialno varstvo pomoč na domu v običajnih razmerah prejema 11.754 uporabnikov na leto, izvaja pa jo 1034 oskrbovalk. Batičeva poudarja, da je v luči snovanja sistema dolgotrajne oskrbe pomoč na domu še kako pomembna storitev in socialni oskrbovalci, ki izvajajo formalno socialno oskrbo na domu, prepotreben kader. »Ogorčeni smo, da smo v tej krizni situaciji ostali sami. Podporo z zaščitnimi sredstvi in strokovnimi nasveti o zaščiti pred okužbo smo dobili na lokalni ravni, od MOL, civilne zaščite in ZD Ljubljana.
Sekcija za socialno oskrbo pri socialni zbornici je v imenu vseh slovenskih izvajalcev socialne oskrbe na domu na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila pisno prošnjo po ustreznih usmeritvah za delo. Šele 18. marca smo od ministrstva prejeli nekaj napotkov za delo, ki pa nikakor ne odgovarjajo na vsa naša vprašanja, s katerimi se srečujemo pri neposrednem delu z uporabniki,« pravi Batičeva.
ZOD Ljubljana ima v običajnih razmerah 900 uporabnikov pomoči na domu vsak mesec, med 145 zaposlenimi pa so večina socialni oskrbovalci, ki oskrbujejo uporabnike v njihovih domovih na območju mestne občine. V tem težkem času z manjšo skupino oskrbovalcev na terenu izvajajo najnujnejše obiske in oskrbujejo uporabnike, ki pomoč nujno potrebujejo. Najprej so skrbeli še za 200 uporabnikov, trenutno pa samo še za 150, pojasnjuje Batičeva.
Pred tem so se z vsemi uporabniki in njihovimi svojci po telefonu pogovorili, kakšno skrb lahko prevzamejo sami in kje potrebujejo pomoč. Večinoma poskrbijo za uporabnike, ki so popolnoma odvisni od njihove pomoči in nimajo nikogar v svoji socialni mreži, ki bi lahko poskrbel zanje. Izvajajo najbolj nujna opravila, predvsem tista, ki se nanašajo na vzdrževanje osebne higiene in hranjenje. »Svojci in uporabniki večinoma razumejo resnost situacije in veliko nevarnost širjenja okužbe. Oskrbovalkam smo zagotovili zaščitno opremo, ki je trenutno na voljo. Pri dobavi zaščitnega materiala uspešno sodelujemo s civilno zaščito in občino,« pravi Batičeva.
Za svoje uporabnike in druge osamljene meščane so organizirali prostovoljsko pomoč na telefonski številki 040 788 698, med 8. in 16. uro. Prostovoljsko mrežo sestavljajo zaposleni in prostovoljci ZOD ter mestnih kulturnih ustanov, člani gledaliških ansamblov, direktorji institucij, knjižničarji … Ob tem Batičeva še poudarja, da se zahvaljujejo vsem, ki v teh razmerah požrtvovalno in nesebično opravljajo najnujnejše obiske uporabnikov pomoči na domu, za njihovo razumevanje razmer in za vso previdnost pri delu ter zavedanje o veliki odgovornosti do uporabnikov, njihovih svojcev in tudi drugih.
V mariborskem domu Danice Vogrinec so oskrbovalke in negovalke pred izbruhom koronavirusa zagotavljale pomoč na domu 136 uporabnikom v desetih okoliških občinah. Z zaščitnimi sredstvi opremljene oskrbovalke trenutno pomagajo 36 uporabnikom. Izvajajo samo najnujnejše storitve, kot so negovanje, hranjenje in podobno, je povedal vodja zdravstvene nege in oskrbe v tem domu Tomaž Teran. Druge sodelavke s tega področja bodo prerazporejene v time, ki zagotavljajo institucionalno varstvo v domu. Še vedno imajo velike težave z zaščitnimi sredstvi, ki jih primanjkuje, predvsem zaščitnih mask, zlasti troslojnih kirurških, očal, zaščitnih kombinezonov in plaščev: »Zavedamo se, da sta dolga inkubacijska doba koronavirusa in prebolevanje brez simptomov velika nevarnost za vse.«
Tudi v domu Lipa v Štorah, kjer v običajnih razmerah med drugim izvajajo socialni servis, začasno prinašajo kosila 15 starejšim v okoliških občinah, vse druge storitve pa so omejili, je povedala direktorica Marinka Hrnčič.
V krški enoti posavskega centra za socialno delo so nazadnje v običajnih razmerah zagotavljali pomoč na domu 194 uporabnikom v Krškem in Kostanjevici na Krki, trenutno pa skrbijo za 115 ljudi. Njihovo število se spet povečuje, saj so najprej mislili, da bodo s pomočjo svojcev zmogli sami, vendar so ugotovili, da ne gre, je povedala vodja pomoči na domu v tej enoti Carmen Rajer, ki je tudi predsednica sekcije za oskrbo na domu pri socialni zbornici. Poskrbijo predvsem za nujna opravila, kot so pomoč pri osebni higieni, dostava toplega obroka in skrb za socialne stike.
Rajerjeva prav tako vodi projekt Most v občini Krško, enega od treh pilotnih projektov, ki naj bi dali smernice in izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. V okviru tega so nazadnje skrbeli za 31 uporabnikov, v razmerah epidemije zaradi koronavirusa pa se je število zmanjšalo na 23. »Poskrbimo predvsem za ljudi, ki potrebujejo resno in specifično pomoč,« pravi sogovornica.
Ostali so brez nekaj oskrbovalk, ki sodijo v tvegano skupino ali živijo s svojci, ki sodijo v to skupino.
Rajerjeva poudarja, da oskrbovalke na domu pri uporabnikih vstopajo v najbolj neobvladljivo okolje, saj ne vedo, kdo vse prihaja k njim na obisk. Pri tem niso dobili zaščitne opreme, poskušajo jo pridobivati sami. Z oskrbovalkami, ki si zaslužijo vso pohvalo, se vsak dan pogovarjajo o preventivnih ukrepih: »Njihovo delo je zelo odgovorno, na terenu se same odločajo, kako ravnati. Odločevalci v Sloveniji pa se vedejo, kot da jih ni, čeprav opravljajo zelo požrtvovalno delo v nenadzorovanem okolju, za minimalno plačo.«
Sicer pa zaposleni v tej enoti skrbijo tudi za klicno infotočko, ki jo je uvedla krška občina, na telefonski številki 070 585 803, za pomoč občanom v stiski, ki deluje vsak dan od 8. do 17. ure. Poskrbijo za nakup v trgovini, dostavo toplega obroka, pogovor in podobno, prednost pa imajo tisti, ki nimajo svojcev.
· Poskrbijo predvsem za uporabnike, ki nimajo nikogar, da bi lahko poskrbel zanje.
· Izvajajo najbolj nujna opravila, na primer pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in hranjenju.
· Odločevalci v Sloveniji se vedejo, kot da oskrbovalk na domu ni, čeprav opravljajo zelo požrtvovalno delo.
· Izvajajo najbolj nujna opravila, na primer pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in hranjenju.
· Odločevalci v Sloveniji se vedejo, kot da oskrbovalk na domu ni, čeprav opravljajo zelo požrtvovalno delo.
Po najnovejših podatkih inštituta za socialno varstvo pomoč na domu v običajnih razmerah prejema 11.754 uporabnikov na leto, izvaja pa jo 1034 oskrbovalk. Batičeva poudarja, da je v luči snovanja sistema dolgotrajne oskrbe pomoč na domu še kako pomembna storitev in socialni oskrbovalci, ki izvajajo formalno socialno oskrbo na domu, prepotreben kader. »Ogorčeni smo, da smo v tej krizni situaciji ostali sami. Podporo z zaščitnimi sredstvi in strokovnimi nasveti o zaščiti pred okužbo smo dobili na lokalni ravni, od MOL, civilne zaščite in ZD Ljubljana.
Sekcija za socialno oskrbo pri socialni zbornici je v imenu vseh slovenskih izvajalcev socialne oskrbe na domu na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila pisno prošnjo po ustreznih usmeritvah za delo. Šele 18. marca smo od ministrstva prejeli nekaj napotkov za delo, ki pa nikakor ne odgovarjajo na vsa naša vprašanja, s katerimi se srečujemo pri neposrednem delu z uporabniki,« pravi Batičeva.
Manjša skupina izvaja najnujnejše obiske
ZOD Ljubljana ima v običajnih razmerah 900 uporabnikov pomoči na domu vsak mesec, med 145 zaposlenimi pa so večina socialni oskrbovalci, ki oskrbujejo uporabnike v njihovih domovih na območju mestne občine. V tem težkem času z manjšo skupino oskrbovalcev na terenu izvajajo najnujnejše obiske in oskrbujejo uporabnike, ki pomoč nujno potrebujejo. Najprej so skrbeli še za 200 uporabnikov, trenutno pa samo še za 150, pojasnjuje Batičeva.
11.754
uporabnikov na leto prejema pomoč na domu v običajnih razmerah
uporabnikov na leto prejema pomoč na domu v običajnih razmerah
Pred tem so se z vsemi uporabniki in njihovimi svojci po telefonu pogovorili, kakšno skrb lahko prevzamejo sami in kje potrebujejo pomoč. Večinoma poskrbijo za uporabnike, ki so popolnoma odvisni od njihove pomoči in nimajo nikogar v svoji socialni mreži, ki bi lahko poskrbel zanje. Izvajajo najbolj nujna opravila, predvsem tista, ki se nanašajo na vzdrževanje osebne higiene in hranjenje. »Svojci in uporabniki večinoma razumejo resnost situacije in veliko nevarnost širjenja okužbe. Oskrbovalkam smo zagotovili zaščitno opremo, ki je trenutno na voljo. Pri dobavi zaščitnega materiala uspešno sodelujemo s civilno zaščito in občino,« pravi Batičeva.
Za svoje uporabnike in druge osamljene meščane so organizirali prostovoljsko pomoč na telefonski številki 040 788 698, med 8. in 16. uro. Prostovoljsko mrežo sestavljajo zaposleni in prostovoljci ZOD ter mestnih kulturnih ustanov, člani gledaliških ansamblov, direktorji institucij, knjižničarji … Ob tem Batičeva še poudarja, da se zahvaljujejo vsem, ki v teh razmerah požrtvovalno in nesebično opravljajo najnujnejše obiske uporabnikov pomoči na domu, za njihovo razumevanje razmer in za vso previdnost pri delu ter zavedanje o veliki odgovornosti do uporabnikov, njihovih svojcev in tudi drugih.
1034
oskrbovalk izvaja pomoč na domu
Primanjkuje zaščitne opreme
oskrbovalk izvaja pomoč na domu
V mariborskem domu Danice Vogrinec so oskrbovalke in negovalke pred izbruhom koronavirusa zagotavljale pomoč na domu 136 uporabnikom v desetih okoliških občinah. Z zaščitnimi sredstvi opremljene oskrbovalke trenutno pomagajo 36 uporabnikom. Izvajajo samo najnujnejše storitve, kot so negovanje, hranjenje in podobno, je povedal vodja zdravstvene nege in oskrbe v tem domu Tomaž Teran. Druge sodelavke s tega področja bodo prerazporejene v time, ki zagotavljajo institucionalno varstvo v domu. Še vedno imajo velike težave z zaščitnimi sredstvi, ki jih primanjkuje, predvsem zaščitnih mask, zlasti troslojnih kirurških, očal, zaščitnih kombinezonov in plaščev: »Zavedamo se, da sta dolga inkubacijska doba koronavirusa in prebolevanje brez simptomov velika nevarnost za vse.«
Oskrbovalke na domu pri uporabnikih vstopajo v najbolj neobvladljivo okolje, saj ne vedo, kdo vse prihaja k njim na obisk. Foto Oste Bakal
Tudi v domu Lipa v Štorah, kjer v običajnih razmerah med drugim izvajajo socialni servis, začasno prinašajo kosila 15 starejšim v okoliških občinah, vse druge storitve pa so omejili, je povedala direktorica Marinka Hrnčič.
Spregledane požrtvovalne oskrbovalke
V krški enoti posavskega centra za socialno delo so nazadnje v običajnih razmerah zagotavljali pomoč na domu 194 uporabnikom v Krškem in Kostanjevici na Krki, trenutno pa skrbijo za 115 ljudi. Njihovo število se spet povečuje, saj so najprej mislili, da bodo s pomočjo svojcev zmogli sami, vendar so ugotovili, da ne gre, je povedala vodja pomoči na domu v tej enoti Carmen Rajer, ki je tudi predsednica sekcije za oskrbo na domu pri socialni zbornici. Poskrbijo predvsem za nujna opravila, kot so pomoč pri osebni higieni, dostava toplega obroka in skrb za socialne stike.
Rajerjeva prav tako vodi projekt Most v občini Krško, enega od treh pilotnih projektov, ki naj bi dali smernice in izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. V okviru tega so nazadnje skrbeli za 31 uporabnikov, v razmerah epidemije zaradi koronavirusa pa se je število zmanjšalo na 23. »Poskrbimo predvsem za ljudi, ki potrebujejo resno in specifično pomoč,« pravi sogovornica.
Ostali so brez nekaj oskrbovalk, ki sodijo v tvegano skupino ali živijo s svojci, ki sodijo v to skupino.
Rajerjeva poudarja, da oskrbovalke na domu pri uporabnikih vstopajo v najbolj neobvladljivo okolje, saj ne vedo, kdo vse prihaja k njim na obisk. Pri tem niso dobili zaščitne opreme, poskušajo jo pridobivati sami. Z oskrbovalkami, ki si zaslužijo vso pohvalo, se vsak dan pogovarjajo o preventivnih ukrepih: »Njihovo delo je zelo odgovorno, na terenu se same odločajo, kako ravnati. Odločevalci v Sloveniji pa se vedejo, kot da jih ni, čeprav opravljajo zelo požrtvovalno delo v nenadzorovanem okolju, za minimalno plačo.«
Sicer pa zaposleni v tej enoti skrbijo tudi za klicno infotočko, ki jo je uvedla krška občina, na telefonski številki 070 585 803, za pomoč občanom v stiski, ki deluje vsak dan od 8. do 17. ure. Poskrbijo za nakup v trgovini, dostavo toplega obroka, pogovor in podobno, prednost pa imajo tisti, ki nimajo svojcev.
