Pandemija ne bo zaustavila popisa prebivalstva Slovenije
Popis prebivalstva 2021 bo temeljil na tako imenovanem registrskem pristopu: na povezovanju obstoječih registrov in baz in ne na terenskem delu.
Odpri galerijo
Na Statističnem uradu od leta 2011 prebivalce preštejejo in uvrstijo v krovni popis brez anketiranja na terenu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Statistični urad Republike Slovenije bo tudi v letošnjem letu izpeljal krovni popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. To bo že 19. popis prebivalstva na Slovenskem oziroma v današnji samostojni Sloveniji. Hkrati bo četrti, ki bo izpeljan registrsko in ne terensko. To med drugim prinaša tudi skoraj 20 milijonov evrov prihranka pri izvedbi.
Kaj pomeni registrski popis? Na uradu zapišejo, da predstavlja aktualen način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. Izhaja iz obstoječih podatkov iz različnih registrov in baz, ki jih zatem ustrezno povežejo in uredijo v uporabno ter kakovostno statistiko s ciljem kar najbolj realnega prikaza stanja v zvezi s prebivalstvom, gospodinjstvi in stanovanji.
V Sloveniji so registrski popis prvič izvedli leta 2011. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, leta 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. Za primerjavo. Pri terenskem popisu v Sloveniji leta 2002 je sodelovalo okoli 10.000 ljudi, pri registrskem popisu manj kot 10 statistikov metodologov in strokovnjakov za IT.
Na statističnem uradu kot pomembno prednost tovrstnega popisa prebivalstva izpostavljajo, da omogoča pogostejše obravnavanje določenih podatkov, ne le vsakih deset let. V Sloveniji so tako po letu 2011 popisa v taki obliki izpeljali še v letih 2015 in 2018. Na vrh seznama slabosti te metode pa so umestili to, da se lahko vsebina podatkov v virih spremeni. Ali pa, da se istovrstni podatki v različnih virih ne ujemajo.
Urad bo rezultate, zbrane letos, objavljal postopno. Prve številke, ki bodo odražale število prebivalstva, bodo, denimo, znane konec aprila, sledili bodo podatki o družinah in gospodinjstvih, in sicer konec novembra, tem pa podatki o stanovanjih. A bodo ti znani šele v prvi polovici leta 2022.
Krovni popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so sicer najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvaja večina držav sveta. Predstavljajo statistično osebno izkaznico teh držav. Kako se jih po svetu lotevajo med pandemijo?
Marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19, se je večina držav sveta že pripravljala na popise prebivalstva okoli leta 2020, nekatere so takrat popis tudi že izvajale (ZDA). S popisovanjem med epidemijo se spopadajo različno.
Nekatere so popis prestavile za nekaj mesecev ali celo leto (Armenija, Rusija, Kazahstan z leta 2020 na 2021, Irska in Škotska z 2021 na 2022). Nekatere, ki ne uporabljajo registrov, skušajo najti načine, ki bi bili drugačni od neposrednega zbiranja podatkov na terenu, npr. pridobivanje podatkov s spletnim ali telefonskim anketiranjem.
Več držav, ki popise prebivalstva še izvajajo klasično, na terenu, navaja tudi, da bodo izobraževanja za popisovalce izvajale virtualno. Nekatere bodo popisne vprašalnike skrajšale, v nekaterih pa se bo čas izvedbe popisa podaljšal.
Kaj pomeni registrski popis? Na uradu zapišejo, da predstavlja aktualen način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. Izhaja iz obstoječih podatkov iz različnih registrov in baz, ki jih zatem ustrezno povežejo in uredijo v uporabno ter kakovostno statistiko s ciljem kar najbolj realnega prikaza stanja v zvezi s prebivalstvom, gospodinjstvi in stanovanji.
Med prvimi v Evropi
V Sloveniji so registrski popis prvič izvedli leta 2011. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, leta 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. Za primerjavo. Pri terenskem popisu v Sloveniji leta 2002 je sodelovalo okoli 10.000 ljudi, pri registrskem popisu manj kot 10 statistikov metodologov in strokovnjakov za IT.
Na statističnem uradu kot pomembno prednost tovrstnega popisa prebivalstva izpostavljajo, da omogoča pogostejše obravnavanje določenih podatkov, ne le vsakih deset let. V Sloveniji so tako po letu 2011 popisa v taki obliki izpeljali še v letih 2015 in 2018. Na vrh seznama slabosti te metode pa so umestili to, da se lahko vsebina podatkov v virih spremeni. Ali pa, da se istovrstni podatki v različnih virih ne ujemajo.
Urad bo rezultate, zbrane letos, objavljal postopno. Prve številke, ki bodo odražale število prebivalstva, bodo, denimo, znane konec aprila, sledili bodo podatki o družinah in gospodinjstvih, in sicer konec novembra, tem pa podatki o stanovanjih. A bodo ti znani šele v prvi polovici leta 2022.
FOTO: Roman Šipić/Delo Šipić
Popisovanje sveta med epidemijo
Krovni popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so sicer najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvaja večina držav sveta. Predstavljajo statistično osebno izkaznico teh držav. Kako se jih po svetu lotevajo med pandemijo?
Marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19, se je večina držav sveta že pripravljala na popise prebivalstva okoli leta 2020, nekatere so takrat popis tudi že izvajale (ZDA). S popisovanjem med epidemijo se spopadajo različno.
Nekatere so popis prestavile za nekaj mesecev ali celo leto (Armenija, Rusija, Kazahstan z leta 2020 na 2021, Irska in Škotska z 2021 na 2022). Nekatere, ki ne uporabljajo registrov, skušajo najti načine, ki bi bili drugačni od neposrednega zbiranja podatkov na terenu, npr. pridobivanje podatkov s spletnim ali telefonskim anketiranjem.
Več držav, ki popise prebivalstva še izvajajo klasično, na terenu, navaja tudi, da bodo izobraževanja za popisovalce izvajale virtualno. Nekatere bodo popisne vprašalnike skrajšale, v nekaterih pa se bo čas izvedbe popisa podaljšal.
