Poravnava ni izpodrinila kazenskega postopka
Zunajsodni dogovor, vreden kar 261 milijonov evrov, neposredno ne vpliva na morebitno sojenje.
Odpri galerijo
Uroš Rotnik se bo moral kot nekdanji direktor šoštanjske termoelektrarne, vse kaže, zaradi domnevnih nepravilnosti zagovarjati na sodišču. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Prejšnji teden je v javnosti odmevala novica o poravnavi med Holdingom Slovenskih elektrarn in Termoelektrarno Šoštanj (Teš) ter ameriškim General Electric, pravnega naslednika Alstoma, ki je gradil razvpiti šesti blok. Podpisali so poravnavo, vredno 261 milijonov evrov.
Pogodba o poravnavi se sicer ne ukvarja z vprašanjem dokazovanja korupcije, čeprav je slovenska stran v 360 milijonov evrov vredni tožbi odškodnino zahtevala zaradi koruptivnih dejanj pri gradnji šestega bloka v Tešu. Prav zato se postavlja vprašanje, ali ima to lahko posledice za obtožence v kazenskem postopku.
Ker gre za občutljivo področje, saj formalnopravno ni neposredne povezave med pravdnim postopkom oziroma posledično omenjeno poravnavo in kazenskim postopkom, so odvetniki zadržani pri odgovorih. Poudarjajo le, da morajo biti v kazenskem postopku izpolnjeni načelno višji dokazni standardi, kot velja za pravdne postopke.
Nam pa je eden od pravnikov, ki se ne želi izpostaviti, povedal, da v poravnavi sam delno vidi nekakšno priznanje, da je šlo za koruptivna ravnanja, a primer je treba gledati tudi širše.
»To je namreč multinacionalka, ki si verjetno predvsem ne želi zapreti vrat v Sloveniji za kakšne bodoče posle. Vprašanje tako visoke poravnave postavlja še več drugih vprašanj, kakšen je bil realni namen tega, predvsem ameriške strani. Slovenska stran je sama namreč priznala, da so ocenjevali, da bi v arbitražnem postopku lahko uspeli do največ 80 milijonov, kar je precej manj od toženega zneska in v poravnavi dogovorjenega zneska. Ker je verjetno podobno oceno skoraj gotovo imela tudi ameriška stran, se zdi nelogično, da bi privolila v poravnavo za 261 milijonov evrov, če se za takšnim dogovorom ne bi skrival še neki drug dogovor ali posel, od katerega bi imela ameriška stran koristi.« Sklenjena poravnava pa ne more, tako pravi sogovornik, neposredno vplivati na kazenski postopek, ki poteka v Sloveniji.
Primer posla, vrednega 1,41 milijarde evrov, v projektu Teš 6 so pod drobnogled vzeli tudi celjski kriminalisti. Ti so zaznali več sumov kaznivih dejanj, postopek pa je usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Obtožnico je podpisala tožilka Darja Šlibar.
Po naših podatkih je obtožila nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, vodjo projekta Teš 6 Bojana Brešarja, lobista Petra Kotarja in njegovo podjetje Sol Intercontinental, direktorja podjetja CEE Boštjana Kotarja, zaposlene iz Teša Jožeta Lenarta, Jožeta Dermola, Darka Weissa in Mirana Lebna, vodjo prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Franka Lehmanna, nekdanjega izvršnega direktorja Alstoma Austria Josefa Reisla, finančnega strokovnjaka Bogdana Pušnika ter davčnega svetovalca Darka Končana. Obtoženo je tudi francosko podjetje Alstom Power.
Zagovornik Uroša Rotnika, odvetnik Mitja Jelenič Novak, nam je povedal, da obtožnica še ni pravnomočna, zato tudi ni jasno, kdaj bi se sodni postopek, če zunajobravnavni senat ne bo sledil obrambi, naj kazenski postopek ustavi, na celjskem sodišču sploh začel.
Pogodba o poravnavi se sicer ne ukvarja z vprašanjem dokazovanja korupcije, čeprav je slovenska stran v 360 milijonov evrov vredni tožbi odškodnino zahtevala zaradi koruptivnih dejanj pri gradnji šestega bloka v Tešu. Prav zato se postavlja vprašanje, ali ima to lahko posledice za obtožence v kazenskem postopku.
Vprašanje ozadja poravnave
Ker gre za občutljivo področje, saj formalnopravno ni neposredne povezave med pravdnim postopkom oziroma posledično omenjeno poravnavo in kazenskim postopkom, so odvetniki zadržani pri odgovorih. Poudarjajo le, da morajo biti v kazenskem postopku izpolnjeni načelno višji dokazni standardi, kot velja za pravdne postopke.
Nam pa je eden od pravnikov, ki se ne želi izpostaviti, povedal, da v poravnavi sam delno vidi nekakšno priznanje, da je šlo za koruptivna ravnanja, a primer je treba gledati tudi širše.
»To je namreč multinacionalka, ki si verjetno predvsem ne želi zapreti vrat v Sloveniji za kakšne bodoče posle. Vprašanje tako visoke poravnave postavlja še več drugih vprašanj, kakšen je bil realni namen tega, predvsem ameriške strani. Slovenska stran je sama namreč priznala, da so ocenjevali, da bi v arbitražnem postopku lahko uspeli do največ 80 milijonov, kar je precej manj od toženega zneska in v poravnavi dogovorjenega zneska. Ker je verjetno podobno oceno skoraj gotovo imela tudi ameriška stran, se zdi nelogično, da bi privolila v poravnavo za 261 milijonov evrov, če se za takšnim dogovorom ne bi skrival še neki drug dogovor ali posel, od katerega bi imela ameriška stran koristi.« Sklenjena poravnava pa ne more, tako pravi sogovornik, neposredno vplivati na kazenski postopek, ki poteka v Sloveniji.
Nepravnomočna obtožnica
Primer posla, vrednega 1,41 milijarde evrov, v projektu Teš 6 so pod drobnogled vzeli tudi celjski kriminalisti. Ti so zaznali več sumov kaznivih dejanj, postopek pa je usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Obtožnico je podpisala tožilka Darja Šlibar.
Po naših podatkih je obtožila nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, vodjo projekta Teš 6 Bojana Brešarja, lobista Petra Kotarja in njegovo podjetje Sol Intercontinental, direktorja podjetja CEE Boštjana Kotarja, zaposlene iz Teša Jožeta Lenarta, Jožeta Dermola, Darka Weissa in Mirana Lebna, vodjo prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Franka Lehmanna, nekdanjega izvršnega direktorja Alstoma Austria Josefa Reisla, finančnega strokovnjaka Bogdana Pušnika ter davčnega svetovalca Darka Končana. Obtoženo je tudi francosko podjetje Alstom Power.
Zagovornik Uroša Rotnika, odvetnik Mitja Jelenič Novak, nam je povedal, da obtožnica še ni pravnomočna, zato tudi ni jasno, kdaj bi se sodni postopek, če zunajobravnavni senat ne bo sledil obrambi, naj kazenski postopek ustavi, na celjskem sodišču sploh začel.
