Prostovoljci gibanja Za pitno vodo pozivajo k udeležbi na referendumu
Glasovanje na referendumu 11. julija je mogoče tudi iz tujine, so spomnili.
Odpri galerijo
Za enostavne objekte ob vodi investitor ne bo potreboval gradbenega dovoljenja, prav tako zanje ni potrebna osnova v prostorskih aktih. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Prostovoljci gibanja Za pitno vodo, ki je pobudnik referenduma o noveli zakona o vodah, so danes pozvali k udeležbi na referendumu. Glasovanje je enostavno, tudi iz tujine je, denimo, mogoče glasovati po pošti, so spomnili. Tiste, ki bodo 11. julija doma, pozivajo, da na volišča povabijo še babico, soseda in prijatelje.
»Ta kampanja nima sponzorjev, svetovalcev, agencij, PR-službe, plačanih zaposlenih. Ima pa ljudi, ki budijo civilno družbo, ki si želijo sprememb,« je na novinarski konferenci v Ljubljani danes poudarila prostovoljka Katja. »Doseči moramo, da 340.007 Slovencev in Slovenk pride na referendum in obkroži proti,« je spomnila na dvostopenjski kvorum za uspeh referenduma in pozvala: »Pokličite svojo babico, prijatelje in znance, v udeležbo prepričajte svojo sosedo in prijatelja z bazena.«
Jan Štrukelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je napovedal, da bodo prostovoljci vsak dan na ulicah večjih krajev. »Pozivam ljudi, da nas poiščejo in skupaj rešimo dileme glede glasovanja in referenduma,« je dejal.
Aljoša Petek iz Centra za pravno varstvo človekovih pravic PIC je poudaril, da glas proti zakonu o vodah pomeni glas za demokracijo. »Spremembe zakona o vodah niso sporne le z vsebinskega, ampak tudi s postopkovnega vidika,« je spomnil na očitke o tem, da javnost ni imela možnosti sodelovanja pri oblikovanju novele.
»V sporih, ki se tičejo okolja, imamo dve klasični strani: imamo tistega, ki želi v okolje poseči, in na drugi strani ljudi, ki v tem okolju živimo. Izrednega pomena je, da so ljudje, ki živijo v tem okolju, pravno in drugače izenačeni z ljudmi, ki želijo v tem okolju graditi in investirati. To priznavajo tudi mednarodno pravo, pravo EU in slovensko pravo,« je podčrtal.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih bo mogoče graditi objekte javne rabe, pa tudi enostavne objekte, kot so do deset kvadratnih metrov velika skladišča, bungalovi, cisterne do pet kubičnih metrov za shranjevanje nafte in olja ali reklamni panoji velikosti do 40 kvadratnih metrov, je naštel Petek. Za enostavne objekte investitor pri tem ne potrebuje gradbenega dovoljenja, prav tako zanje ni potrebna osnova v prostorskih aktih. Za posamičen objekt tudi ne bo težava pridobiti vodnega soglasja, medtem ko bo deset, sto ali tisoč takih objektov pomembno vplivalo na stanje voda in biotsko pestrost, je posvaril.
Katarina Žakelj iz društva Cipra Slovenija je opozorila, da so vodna in priobalna zemljišča območja, kjer reke po zapletenem podzemnem ožilju napajajo podzemne vode. »Posegi na ta zemljišča zato ogrožajo vire naše pitne vode. Vsakršne spremembe zakona, ki bi lahko imel tako katastrofalne posledice, bi moral potekati pod budnim očesom stroke,« je bila prepričana. »Slovenija s takim zakonom krši tudi Evropski zeleni dogovor, s katerim smo se zavezali k obnavljanju rečnih ekosistemov, ne k njihovemu uničevanju z betonom,« je dodala.
»Ta kampanja nima sponzorjev, svetovalcev, agencij, PR-službe, plačanih zaposlenih. Ima pa ljudi, ki budijo civilno družbo, ki si želijo sprememb,« je na novinarski konferenci v Ljubljani danes poudarila prostovoljka Katja. »Doseči moramo, da 340.007 Slovencev in Slovenk pride na referendum in obkroži proti,« je spomnila na dvostopenjski kvorum za uspeh referenduma in pozvala: »Pokličite svojo babico, prijatelje in znance, v udeležbo prepričajte svojo sosedo in prijatelja z bazena.«
Jan Štrukelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je napovedal, da bodo prostovoljci vsak dan na ulicah večjih krajev. »Pozivam ljudi, da nas poiščejo in skupaj rešimo dileme glede glasovanja in referenduma,« je dejal.
Aljoša Petek iz Centra za pravno varstvo človekovih pravic PIC je poudaril, da glas proti zakonu o vodah pomeni glas za demokracijo. »Spremembe zakona o vodah niso sporne le z vsebinskega, ampak tudi s postopkovnega vidika,« je spomnil na očitke o tem, da javnost ni imela možnosti sodelovanja pri oblikovanju novele.
»V sporih, ki se tičejo okolja, imamo dve klasični strani: imamo tistega, ki želi v okolje poseči, in na drugi strani ljudi, ki v tem okolju živimo. Izrednega pomena je, da so ljudje, ki živijo v tem okolju, pravno in drugače izenačeni z ljudmi, ki želijo v tem okolju graditi in investirati. To priznavajo tudi mednarodno pravo, pravo EU in slovensko pravo,« je podčrtal.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih bo mogoče graditi objekte javne rabe, pa tudi enostavne objekte, kot so do deset kvadratnih metrov velika skladišča, bungalovi, cisterne do pet kubičnih metrov za shranjevanje nafte in olja ali reklamni panoji velikosti do 40 kvadratnih metrov, je naštel Petek. Za enostavne objekte investitor pri tem ne potrebuje gradbenega dovoljenja, prav tako zanje ni potrebna osnova v prostorskih aktih. Za posamičen objekt tudi ne bo težava pridobiti vodnega soglasja, medtem ko bo deset, sto ali tisoč takih objektov pomembno vplivalo na stanje voda in biotsko pestrost, je posvaril.
Katarina Žakelj iz društva Cipra Slovenija je opozorila, da so vodna in priobalna zemljišča območja, kjer reke po zapletenem podzemnem ožilju napajajo podzemne vode. »Posegi na ta zemljišča zato ogrožajo vire naše pitne vode. Vsakršne spremembe zakona, ki bi lahko imel tako katastrofalne posledice, bi moral potekati pod budnim očesom stroke,« je bila prepričana. »Slovenija s takim zakonom krši tudi Evropski zeleni dogovor, s katerim smo se zavezali k obnavljanju rečnih ekosistemov, ne k njihovemu uničevanju z betonom,« je dodala.
Predsednica SD Tanja Fajon in drugi predstavniki stranke so na novomeškem Kandijskem mostu, ki preči največjo dolenjsko reko Krko, v okviru kampanje pred referendumom o noveli zakona o vodah danes razvili opozorilni transparent. Fajonova je ob tem opozorila, da je voda naša svoboda in javno dobro, ki mora ostati dostopno in nedotaknjeno.
