Kje se bodo lomila koalicijska kopja?
Po protikoronskih ukrepih se koalicija želi osredotočiti tudi na področja zdravstva in demografije.
Odpri galerijo
»Če se danes zdi, da je koalicija trdna, se jutri lahko zdi, da je povsem drugače. Na prihodnost gledamo mirno, karkoli se bo zgodilo, smo pripravljeni,« komentira predsednik NSi Matej Tonin. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Koalicija pod vodstvom Janeza Janše je zaprisegla dan po razglasitvi epidemije in večina njenega delovanja je bila zato pričakovano namenjena zajezitvi širjenja novega koronavirusa ter omilitvi posledic za prebivalstvo in gospodarstvo v obliki treh protikoronskih zakonodajnih paketov. A da se bo koalicija poleg obvladovanja epidemije in njenih posledic lahko usmerila še v izpolnjevanje zastavljene koalicijske pogodbe, bo ključna tudi konsolidacija Desusa, kjer predsednica Aleksandra Pivec svojo bazo pravzaprav šele spoznava, in SMC, od koder so odšli dva poslanca in več nezadovoljnih članov.
Pritiski na trdnost koalicijskih strank in koalicije kot celote se bodo gotovo še povečali, ko se bo menda jeseni začelo sprejemanje njihovih ključnih projektov. Čeprav je na mizi koalicijskih prvakov že spisan osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu, med njimi ostajajo razhajanja, na kakšen način se bo vse državno premoženje upravljalo in koliko odstotkov se bo namenilo za katere namene. Demografski sklad, kakor ga vidijo v NSi, naj ne bi skrbel le za starejše in pokojnine, ampak naj bi spodbujal večjo rodnost in vračanje visokokvalificiranih Slovencev iz tujine. Morda pa bi se lahko celo, tako vsaj vidijo v SMC in Desusu, iz njega financirala še dolgotrajna oskrba.
NSi bi si želela uveljaviti tudi svoj program na področju zdravstva in poiskati vse razpoložljive vire, da bi zmanjšali čakalne vrste, a naj bi jim na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar z vrst Desusa, prižgali rdečo luč.
Razhajanja med NSi in Desusom je mogoče čutiti tudi pri ustanavljanju urada za demografijo, kjer NSi odpira vprašanje področja, ki naj bi ga ta sploh pokrival. Urad zgolj zato, da bo, ni rešitev, trdijo. Ob tem prvak NSi Matej Tonin vse glasneje opozarja, da so razmerja v državnem zboru med koalicijskimi poslanskimi skupinami porušena. SMC sta namreč zapustila dva poslanca, eden se je pridružil LMŠ, drugi SD. A prvak SMC Zdravko Počivalšek vztraja pri ohranitvi vseh štirih ministrskih položajev. »Vsak ima pravico do tega, da ima na to zgodbo svoj pogled. Mi vemo, zakaj smo se odločili za to vlado,« je še komentiral Počivalšek in dodal, da njihovi štirje ministri ne vodijo ministrstev zato, da bi se ukvarjali s promocijo, ampak bodo naredili vse za uresničitev ciljev iz koalicijske pogodbe.
Prvak SDS Janez Janša je – tako je napovedal še pred prevzemom mandata – opozicijske stranke povabil, naj pri načrtovanih spremembah nadaljujejo v nekakšnem »partnerstvu za razvoj«, a so ga vse, z izjemo SNS in obeh manjšinskih poslancev, zavrnile.
»Premier Janez Janša je z načinom vodenja in potezami vlade v kratkem času ponovno dokazal dvoje: prvič, da kljub spravljivim in umirjenim besedam pred prevzemom oblasti te spravljivosti in umirjenosti v resnici ne premore – dovolj je pogled na njegovo komunikacijo na twitterju –, in drugič, da je sicer sposoben organizator, ki pa te svoje sposobnosti uporablja na povsem napačen način – avtoritarno in agresivno vodenje in komuniciranje – in za partikularne cilje, v glavnem za interese SDS,« je ocenila vlado predsedujoča SD Tanja Fajon, ki ob tem dodaja, da so se zato vsi, v začetku morda dobri nameni vlade, izrodili v kaotično stanje.
Na ravnanje koalicije je opozicija tako dvakrat reagirala celo z interpelacijama – zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in notranjega Aleša Hojsa –, ki pa sta koalicijo prej povezali, kot vanje vnesli razkol. Njihova morda razglašena dejanja pa imajo skupen cilj. Z besedami, da je 100 dni vlade 100 dni razlogov za njen odstop, jih je najbolje povzel koordinator Levice Luka Mesec.
V SD, pa tudi LMŠ, Levici in SAB, ob prvih treh mesecih delovanja vlade tako opozarjajo na nerazčiščeno afero z nabavo zaščitne opreme, nejasna navodila glede epidemije, široko in neupravičeno politično kadrovanje, škodljive poteze v obliki pisem in zavajajočih informacij, nedelujoče ukrepe finančne pomoči gospodarstvu do populističnih potez v obliki turističnih bonov, ki zaradi nepremišljenosti najmanj prinesejo ravno pomoči najbolj potrebnim.
Pritiski na trdnost koalicijskih strank in koalicije kot celote se bodo gotovo še povečali, ko se bo menda jeseni začelo sprejemanje njihovih ključnih projektov. Čeprav je na mizi koalicijskih prvakov že spisan osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu, med njimi ostajajo razhajanja, na kakšen način se bo vse državno premoženje upravljalo in koliko odstotkov se bo namenilo za katere namene. Demografski sklad, kakor ga vidijo v NSi, naj ne bi skrbel le za starejše in pokojnine, ampak naj bi spodbujal večjo rodnost in vračanje visokokvalificiranih Slovencev iz tujine. Morda pa bi se lahko celo, tako vsaj vidijo v SMC in Desusu, iz njega financirala še dolgotrajna oskrba.
NSi bi si želela uveljaviti tudi svoj program na področju zdravstva in poiskati vse razpoložljive vire, da bi zmanjšali čakalne vrste, a naj bi jim na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar z vrst Desusa, prižgali rdečo luč.
»Koalicija ni samo NSi in ni samo Desus, v koaliciji smo štirje koalicijski partnerji, da dosežemo nek cilj, je potreben dogovor,« Matej Tonin, prvak NSi.
Janez Janša in Matej Tonin. FOTO: Jure Eržen
INFOGRAFIKA: Delo
Opozicija poziva k odstopu
Prvak SDS Janez Janša je – tako je napovedal še pred prevzemom mandata – opozicijske stranke povabil, naj pri načrtovanih spremembah nadaljujejo v nekakšnem »partnerstvu za razvoj«, a so ga vse, z izjemo SNS in obeh manjšinskih poslancev, zavrnile.
Vsi, v začetku morda dobri nameni vlade, so se izrodili v kaotično stanje, so kritični v SD. FOTO: Jože Suhadolnik
Na ravnanje koalicije je opozicija tako dvakrat reagirala celo z interpelacijama – zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in notranjega Aleša Hojsa –, ki pa sta koalicijo prej povezali, kot vanje vnesli razkol. Njihova morda razglašena dejanja pa imajo skupen cilj. Z besedami, da je 100 dni vlade 100 dni razlogov za njen odstop, jih je najbolje povzel koordinator Levice Luka Mesec.
V SD, pa tudi LMŠ, Levici in SAB, ob prvih treh mesecih delovanja vlade tako opozarjajo na nerazčiščeno afero z nabavo zaščitne opreme, nejasna navodila glede epidemije, široko in neupravičeno politično kadrovanje, škodljive poteze v obliki pisem in zavajajočih informacij, nedelujoče ukrepe finančne pomoči gospodarstvu do populističnih potez v obliki turističnih bonov, ki zaradi nepremišljenosti najmanj prinesejo ravno pomoči najbolj potrebnim.
Zdravstvo v prvi bojni črti
Na zdravstvenem področju je bila glavnina vladnega dela osredotočena na spopadanje z epidemijo novega koronavirusa. Na ministrstvu za zdravje so formirali svetovalno skupino pod vodstvom Bojane Beović, ki je pomagala s strokovnimi nasveti.
V začetku je bila osrednja skrb namenjena zagotovitvi zadostne količine opreme. Ministrstvo za zdravje je zbiralo podatke, koliko je imajo zdravstveni zavodi, njihove potrebe pa sporočalo pristojnim za razdelitev. Po kakšnih kriterijih so dodeljevali opremo, ni znano, so je pa nekateri dobili več, drugi manj, zasebni zdravniki pa sploh ne, kar je sprožilo nekaj kritik.
Kmalu po nastopu mandata Janeza Janše se je zaiskrilo tudi med vlado in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) o tem, kateri ukrepi so bili smiselni in kateri pretirani. Kasneje so veliko časa porabili za razčiščevanje očitkov, da je bilo za varovance domov starejših občanov med epidemijo neustrezno poskrbljeno in ali so obstajali »seznami odpisanih«. To je stroka ostro zanikala.
Minister za zdravje Tomaž Gantar bo zdaj moral poskrbeti za sprejetje dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi in se soočiti z vse daljšimi čakalnimi vrstami in izgubami v bolnišnicah. Je pa v času te vlade dokončno ukinitev dočakal projekt Cerarjeve vlade, nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. B. F. Ž.
Pomoč vsem, ki zmorejo birokracijo
Vlada je ob sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije širokopotezno obljubila pomoč vsem, a so se kmalu pojavili zapleti, ki so verjetno delno posledica pomanjkanja sredstev, delno pa birokracije. Že pred prvim paketom ukrepov je vlada bankam naložila, da podjetjem in posameznikom omogočijo odlog plačila obrokov posojil. Dogovorjena je bila tudi pomoč SID banke in podjetniškega sklada, kjer pa se je že začelo zapletati. Za omilitev posledic je država v začetku aprila sprejela prvi paket pomoči, po oceni vlade težek okoli tri milijarde evrov. Zajemal je 200 evrov enkratnega dodatka upokojencem in 150 evrov dodatka študentom. Dobro je deloval tudi sistem dodelitve 750 evrov mesečnega temeljnega dohodka samostojnim podjetnikom in oprostitev plačila prispevkov. Podjetjem je bil namenjen ukrep povračila nadomestila plače za delavce, ki so bili napoteni na čakanje ali zaradi ukrepov niso mogli delati, ter krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov Zpiza za vse, ki delajo. Zamaknili so se tudi roki za oddajo letnih obračunov davka od dohodka. Oproščena so bila plačila akontacij davka v času epidemije. Temu je dodala jamstveno shemo, po kateri so lahko podjetja dobila likvidnostno posojilo do višine povprečnega mesečnega prihodka, ki pa še zdaj ne deluje zaradi birokratskih zapletov. K. L.
Zagon turizma in investicij
Za spodbujanje gospodarstva sta ključna dva ukrepa vlade. S turističnimi boni prebivalcem država pomaga hotelom, planinskim kočam in avtokampom ter drugim nastanitvenim obratom, pričakuje pa multiplikativne učinke še za ostale storitve, kot so gostinstvo, upravljanje turističnih znamenitosti in podobno. Ker bo tujih turistov letos bistveno manj kot prejšnja leta, gre za smiseln pospešek domačemu povpraševanju.
Drugi sklop ukrepov je namenjen spodbujanju investicij, kar bo ugodno vplivalo na gradbeništvo ter nekatere povezane storitve in industrije. Vlada je sprejela paket 187 pomembnih investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Za hitro izvedbo mnogih projektov se zdi, da so bolj želja kot realnost. Ključno bo iskanje finančnih virov, predvsem pa učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Pridobivanje dovoljenj za te projekte naj bi bilo koordinirano in hitrejše, vlada je pripravila ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj. Ali bo to za slovenske birokratske mline dovolj, je vprašljivo. Država je omejila tudi sodelovanje nevladnih organizacij v teh postopkih. Okoljevarstveniki so kritični, češ da omogoča projekte, ki ogrožajo okolje.
Manjkali so ukrepi za pospešitev vlaganj v raziskave in razvoj ter prestrukturiranje avtomobilske industrije, kjer se trendi najhitreje spreminjajo. N. G.
Proračun v zadolževanje
Vlada je nastopila mandat sočasno z epidemijo, katere posledice močno vplivajo na javne finance in državni proračun, ki je ta četrtek po podatkih s spletne strani proracun.gov.si izkazoval primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov. Zbranih prihodkov je bilo za 3,6 milijarde, porabljenih pa že 5,6 milijarde evrov. Izdatki so zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije bistveno višji, medtem ko je prilivov od dedeveja, trošarin itd. manj, podobne trende je pričakovati tudi do konca leta.
Posledično se v krizi že financiramo z zadolževanjem in novimi izdajami državnih obveznic. Vlada je maja v programu financiranja državnega proračuna določila, da se lahko letos proračunski izdatki povečajo za 2,08 milijarde evrov (dobre štiri odstotke BDP), kar je največji obseg dodatne zadolžitve v 2020. To lepo vidimo v okviru za rebalans, ki proračunske izdatke povečuje z 10,4 milijarde na 12,5 milijarde evrov, namesto proračunskega presežka v vrednosti 0,8 odstotka BDP pa vlada pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj v višini dobrih 3,7 milijarde evrov.
Zanimivo pa je, da še ni znano, na kakšni predpostavki BDP bo vlada zakoličila rebalans. Umar je namreč že v ponedeljek pripravil novo napoved makroekonomskih gibanj, ki je vlada na četrtkovi seji ni obravnavala in tudi ni znano, kdaj jo bo. Napoved tako še vedno nosi oznako zaupno. M. J.
Diplomacija na daljavo
Slovenska zunanja politika je pod novo vlado Janeza Janše postala manj predvidljiva, kar pa vseeno ni privedlo do revolucije v zunanjepolitični drži države. Minister za zunanje zadeve Anže Logar pri sprejemanju odločitev ni bistveno odstopal od standardov njegovih predhodnikov, čeprav se je vsaj dvakrat znašel pod plazom kritik – prvič zaradi vladnega pisma Svetu Evrope o slovenskih medijih, drugič zaradi dopisa, ki ga je poslal evropskemu komisarju za pravosodje Didieru Reynedersu in v njem kritiziral slovensko pravosodje.
Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo primarno nalogo – vzdrževanje odnosov z drugimi državami – v zadnjih treh mesecih opravljalo predvsem na daljavo. Minister Logar je prek videokonferenc sodeloval na srečanjih zunanjih ministrov EU in opravil vrsto spoznavnih pogovorov z vodji diplomacij številnih držav. Srečanja v živo so bila redka: po enkrat e je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Luigijem Di Maiom in hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, dvakrat pa z Madžarom Pétrom Szijjártom. Še redkejše so bile poti v tujino: prva in edina je bila Logarjeva udeležba na srečanju zunanjih ministrov Avstrije, Madžarske, Slovenije, Slovaške in Češke na Dunaju.
Kriza je pokazala tudi na pogosto spregledano plat delovanja MZZ: konzularno službo. Ministrstvo je odigralo ključno vlogo pri vračanju Slovencev v domovino. Ju. K.
Brez dialoga
Kulturniki in umetniki, predvsem samozaposleni oziroma prekarci, ki so v času pandemije, ko so gledališča, knjigarne, galerije in koncertne dvorane morale zapreti svoja vrata, ostali brez sedanjosti in pred negotovo prihodnostjo, so nad ministrstvom za kulturo razočarani. Nobenih spodbudnih besed o tem, da je obstoj umetnikov in umetnosti v neki državi življenjskega pomena, o čemer je recimo govorila nemška kanclerka Angela Merkel, njena vlada pa je že od začetka pandemije moralno in finančno podpirala kulturo. Ministrstvo ni pripravilo jasnih predlogov, kaj storiti v času krize in se ni odzivalo na predloge in apele, ki so jim jih pošiljale stanovske in druge organizacije. Kulturniki so lahko le poslušali odtujene videoposnetke nagovorov državne sekretarke. Prav zaradi te neodzivnost ministrstva v preteklih mesecih Aktiv delavcev in delavk v kulturi vsak torek organizira mirne proteste, skorajda umetniške performanse, pred stavbo ministrstva. Kot so v javnem pismu zapisali kulturniki: »Kultura dokazano krepi ustvarjalnost, ki jo bomo ob izzivih prihodnosti zagotovo potrebovali.« A očitno pristojno ministrstvo tiho ostaja na drugem bregu te misli. Vsak dan lahko spremljamo tudi vedno bolj zaostreno komunikacijo vlade z mediji. Nov in prepotreben predlog novele zakona o medijih pa naj bi bil v zaključni fazi priprav. I. Š.
Na zdravstvenem področju je bila glavnina vladnega dela osredotočena na spopadanje z epidemijo novega koronavirusa. Na ministrstvu za zdravje so formirali svetovalno skupino pod vodstvom Bojane Beović, ki je pomagala s strokovnimi nasveti.
V začetku je bila osrednja skrb namenjena zagotovitvi zadostne količine opreme. Ministrstvo za zdravje je zbiralo podatke, koliko je imajo zdravstveni zavodi, njihove potrebe pa sporočalo pristojnim za razdelitev. Po kakšnih kriterijih so dodeljevali opremo, ni znano, so je pa nekateri dobili več, drugi manj, zasebni zdravniki pa sploh ne, kar je sprožilo nekaj kritik.
Kmalu po nastopu mandata Janeza Janše se je zaiskrilo tudi med vlado in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) o tem, kateri ukrepi so bili smiselni in kateri pretirani. Kasneje so veliko časa porabili za razčiščevanje očitkov, da je bilo za varovance domov starejših občanov med epidemijo neustrezno poskrbljeno in ali so obstajali »seznami odpisanih«. To je stroka ostro zanikala.
Minister za zdravje Tomaž Gantar bo zdaj moral poskrbeti za sprejetje dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi in se soočiti z vse daljšimi čakalnimi vrstami in izgubami v bolnišnicah. Je pa v času te vlade dokončno ukinitev dočakal projekt Cerarjeve vlade, nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. B. F. Ž.
Pomoč vsem, ki zmorejo birokracijo
Vlada je ob sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije širokopotezno obljubila pomoč vsem, a so se kmalu pojavili zapleti, ki so verjetno delno posledica pomanjkanja sredstev, delno pa birokracije. Že pred prvim paketom ukrepov je vlada bankam naložila, da podjetjem in posameznikom omogočijo odlog plačila obrokov posojil. Dogovorjena je bila tudi pomoč SID banke in podjetniškega sklada, kjer pa se je že začelo zapletati. Za omilitev posledic je država v začetku aprila sprejela prvi paket pomoči, po oceni vlade težek okoli tri milijarde evrov. Zajemal je 200 evrov enkratnega dodatka upokojencem in 150 evrov dodatka študentom. Dobro je deloval tudi sistem dodelitve 750 evrov mesečnega temeljnega dohodka samostojnim podjetnikom in oprostitev plačila prispevkov. Podjetjem je bil namenjen ukrep povračila nadomestila plače za delavce, ki so bili napoteni na čakanje ali zaradi ukrepov niso mogli delati, ter krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov Zpiza za vse, ki delajo. Zamaknili so se tudi roki za oddajo letnih obračunov davka od dohodka. Oproščena so bila plačila akontacij davka v času epidemije. Temu je dodala jamstveno shemo, po kateri so lahko podjetja dobila likvidnostno posojilo do višine povprečnega mesečnega prihodka, ki pa še zdaj ne deluje zaradi birokratskih zapletov. K. L.
Zagon turizma in investicij
Za spodbujanje gospodarstva sta ključna dva ukrepa vlade. S turističnimi boni prebivalcem država pomaga hotelom, planinskim kočam in avtokampom ter drugim nastanitvenim obratom, pričakuje pa multiplikativne učinke še za ostale storitve, kot so gostinstvo, upravljanje turističnih znamenitosti in podobno. Ker bo tujih turistov letos bistveno manj kot prejšnja leta, gre za smiseln pospešek domačemu povpraševanju.
Drugi sklop ukrepov je namenjen spodbujanju investicij, kar bo ugodno vplivalo na gradbeništvo ter nekatere povezane storitve in industrije. Vlada je sprejela paket 187 pomembnih investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Za hitro izvedbo mnogih projektov se zdi, da so bolj želja kot realnost. Ključno bo iskanje finančnih virov, predvsem pa učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Pridobivanje dovoljenj za te projekte naj bi bilo koordinirano in hitrejše, vlada je pripravila ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj. Ali bo to za slovenske birokratske mline dovolj, je vprašljivo. Država je omejila tudi sodelovanje nevladnih organizacij v teh postopkih. Okoljevarstveniki so kritični, češ da omogoča projekte, ki ogrožajo okolje.
Manjkali so ukrepi za pospešitev vlaganj v raziskave in razvoj ter prestrukturiranje avtomobilske industrije, kjer se trendi najhitreje spreminjajo. N. G.
Proračun v zadolževanje
Vlada je nastopila mandat sočasno z epidemijo, katere posledice močno vplivajo na javne finance in državni proračun, ki je ta četrtek po podatkih s spletne strani proracun.gov.si izkazoval primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov. Zbranih prihodkov je bilo za 3,6 milijarde, porabljenih pa že 5,6 milijarde evrov. Izdatki so zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije bistveno višji, medtem ko je prilivov od dedeveja, trošarin itd. manj, podobne trende je pričakovati tudi do konca leta.
Posledično se v krizi že financiramo z zadolževanjem in novimi izdajami državnih obveznic. Vlada je maja v programu financiranja državnega proračuna določila, da se lahko letos proračunski izdatki povečajo za 2,08 milijarde evrov (dobre štiri odstotke BDP), kar je največji obseg dodatne zadolžitve v 2020. To lepo vidimo v okviru za rebalans, ki proračunske izdatke povečuje z 10,4 milijarde na 12,5 milijarde evrov, namesto proračunskega presežka v vrednosti 0,8 odstotka BDP pa vlada pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj v višini dobrih 3,7 milijarde evrov.
Zanimivo pa je, da še ni znano, na kakšni predpostavki BDP bo vlada zakoličila rebalans. Umar je namreč že v ponedeljek pripravil novo napoved makroekonomskih gibanj, ki je vlada na četrtkovi seji ni obravnavala in tudi ni znano, kdaj jo bo. Napoved tako še vedno nosi oznako zaupno. M. J.
Diplomacija na daljavo
Slovenska zunanja politika je pod novo vlado Janeza Janše postala manj predvidljiva, kar pa vseeno ni privedlo do revolucije v zunanjepolitični drži države. Minister za zunanje zadeve Anže Logar pri sprejemanju odločitev ni bistveno odstopal od standardov njegovih predhodnikov, čeprav se je vsaj dvakrat znašel pod plazom kritik – prvič zaradi vladnega pisma Svetu Evrope o slovenskih medijih, drugič zaradi dopisa, ki ga je poslal evropskemu komisarju za pravosodje Didieru Reynedersu in v njem kritiziral slovensko pravosodje.
Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo primarno nalogo – vzdrževanje odnosov z drugimi državami – v zadnjih treh mesecih opravljalo predvsem na daljavo. Minister Logar je prek videokonferenc sodeloval na srečanjih zunanjih ministrov EU in opravil vrsto spoznavnih pogovorov z vodji diplomacij številnih držav. Srečanja v živo so bila redka: po enkrat e je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Luigijem Di Maiom in hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, dvakrat pa z Madžarom Pétrom Szijjártom. Še redkejše so bile poti v tujino: prva in edina je bila Logarjeva udeležba na srečanju zunanjih ministrov Avstrije, Madžarske, Slovenije, Slovaške in Češke na Dunaju.
Kriza je pokazala tudi na pogosto spregledano plat delovanja MZZ: konzularno službo. Ministrstvo je odigralo ključno vlogo pri vračanju Slovencev v domovino. Ju. K.
Brez dialoga
Kulturniki in umetniki, predvsem samozaposleni oziroma prekarci, ki so v času pandemije, ko so gledališča, knjigarne, galerije in koncertne dvorane morale zapreti svoja vrata, ostali brez sedanjosti in pred negotovo prihodnostjo, so nad ministrstvom za kulturo razočarani. Nobenih spodbudnih besed o tem, da je obstoj umetnikov in umetnosti v neki državi življenjskega pomena, o čemer je recimo govorila nemška kanclerka Angela Merkel, njena vlada pa je že od začetka pandemije moralno in finančno podpirala kulturo. Ministrstvo ni pripravilo jasnih predlogov, kaj storiti v času krize in se ni odzivalo na predloge in apele, ki so jim jih pošiljale stanovske in druge organizacije. Kulturniki so lahko le poslušali odtujene videoposnetke nagovorov državne sekretarke. Prav zaradi te neodzivnost ministrstva v preteklih mesecih Aktiv delavcev in delavk v kulturi vsak torek organizira mirne proteste, skorajda umetniške performanse, pred stavbo ministrstva. Kot so v javnem pismu zapisali kulturniki: »Kultura dokazano krepi ustvarjalnost, ki jo bomo ob izzivih prihodnosti zagotovo potrebovali.« A očitno pristojno ministrstvo tiho ostaja na drugem bregu te misli. Vsak dan lahko spremljamo tudi vedno bolj zaostreno komunikacijo vlade z mediji. Nov in prepotreben predlog novele zakona o medijih pa naj bi bil v zaključni fazi priprav. I. Š.
