Pošiljamo socialne oskrbovalke v volčja žrela?

Delavke za pomoč na domu niso usposobljene za delo z okuženimi, poleg tega na domovih uporabnikov tudi niso dovolj zaščitene.
Fotografija: Kdo bo skrbel za osamljene in bolne starostnike, če se oskrbovalke okužijo? Foto: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Kdo bo skrbel za osamljene in bolne starostnike, če se oskrbovalke okužijo? Foto: Voranc Vogel/Delo

Ljubljana – Medtem ko nekateri izvajalci pomoči na domu, kot denimo celjski in novomeški dom za starejše ter dom Rakičan, za zdaj brez težav skrbijo za uporabnike, imajo dovolj oskrbovalk in zaščitne opreme zanje ter so trenutno brez okužb, drugi opozarjajo, da je obstoječi sistem pomoči na domu vendarle igra z ognjem.

Socialne oskrbovalke prihajajo na domove, za katere ne vedo, kdo je bil v njih, ali je bil morda okužen. Če je uporabnik v karanteni in nemočen, ga morajo obravnavati kot okuženega, pripovedujejo, čeprav niso usposobljene za delo z okuženimi. Vprašanje je tudi, kje naj se delavka preobleče, preden stopi v stik z uporabnikom. Kam naj odloži opremo? Kje naj se preobleče ob povratku? Kaj naj naredi z drugimi uporabniki, ki jo tudi potrebujejo, če mora en zaposleni delati samo z enim okuženim? Na glavo skačemo, ne da bi vedeli, kaj je na dnu, so obupani izvajalci pomoči na domu, ki glasno poudarjajo, da oskrbovalke niso zdravstvene delavke.
 

Kdo je usposobljen za delo z okuženimi?


Leon Zelko, vodja pomoči na domu v domu starejših Rakičan, pa se, nasprotno, sprašuje, zakaj bi bila »za menjavo plenic in nego starega človeka potrebna zdravstvena izobrazba«: »Ta pride v poštev pri zdravstvenih storitvah, ki pa jih v okviru socialne oskrbe ne izvajamo. Logično iz tega izhaja, da nismo usposobljeni za delo z okuženimi in da za to niso krive ne socialne oskrbovalke in ne izvajalec te storitve, temveč pričakovanja drugih, ki mešajo zdravstveno in socialnovarstveno storitev.«
 
Leon Zelko, vodja pomoči na domu v DSO Rakičan. Foto: Oste Bakal
Leon Zelko, vodja pomoči na domu v DSO Rakičan. Foto: Oste Bakal


Tudi direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc zagotavlja, da so pri njih oskrbovalke že v prvem valu dobro izobrazili in tudi oskrbeli z zaščitno opremo ter razkužili. »Kar je zlasti pomembno pri brezstičnem razvozu kosil, ki jih opravimo kar 180 vsak dan,« dodaja. Včeraj so zabeležili prvi primer okužbe uporabnika v domačem okolju, za katerega bodo poskrbeli svojci. Sicer pa Šolinčeva upa, da okužb med oskrbovalkami ne bo, saj bi to »zelo hitro vse obrnilo na glavo«. Zato vsako delavko z najmanjšimi zdravstvenimi odkloni takoj pošljejo na testiranje.


Neživljenjski protokol


Protokol oziroma navodila o izvajanju pomoči so z države prejeli šele v sredo, a že zdaj ugotavljajo, da jih je nemogoče dosledno izvajati. Oskrbovalke pošiljamo v volčja žrela, pravijo, izpostavljamo jih okužbam, pa tudi same lahko postanejo velik prenašalec okužb med najbolj ranljivo populacijo.

Da uporabniki pomoči na domu v času epidemije predstavljajo poseben zdravstveni problem, opozarja tudi direktorica izlaškega doma starejših Mateja Černi: »Socialne oskrbovalke nimajo dovolj strokovnega znanja, da bi okuženemu uporabniku lahko nudile potrebno pomoč. Hkrati v domovih teh uporabnikov ni zagotovljenih osnovnih pogojev za primerno zaščito delavk. Poleg tega obstaja velika možnost prenosa okužbe med uporabniki.« Černijeva ponuja rešitev, ki pa je, kot pravi, praktično neizvedljiva: »Zagotoviti bi bilo treba delavca, ki bi opravljal delo samo pri okuženem uporabniku. V takšnih primerih bi se morala nujno vključiti zdravstveni dom oziroma bolnišnica.«


Nekateri pomoč odpovedujejo


Po zagotovilih Marka Žonte, strokovnega sodelavca Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je zaradi omejitev izvajanja pomoči na domu na nujne primere kadrov trenutno dovolj. Problem se lahko pojavi le v primeru oskrbe oziroma pomoči na domu za uporabnika, ki je okužen s koronavirusom, saj v takem primeru isti delavec ne sme obiskovati zdravih uporabnikov. Da bi se sistem v primeru, če bi zbolelo »samo« nekaj oskrbovalk, sesul, priznavajo tudi v Domu starejših občanov v Novem mestu. A v praksi trenutno, poudarja Žonta, prihaja celo do obratne situacije, da uporabniki zaradi strahu pred prenosom nalezljive bolezni odpovedujejo pomoč na domu.

V običajnih razmerah prejema pomoč na domu dobrih 11.700 uporabnikov na leto, zanje pa skrbi dobrih tisoč oskrbovalk.

Komentarji: