Potrebujemo še tristo dodatnih postelj

S koronavirusom okuženih pacientov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je vse več. Ukrepi iz rdečega seznama ukrepov postajajo neizbežni.
Fotografija: Število obolelih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, se povečuje za sedem do devet na dan. Foto: Matej Družnik
Odpri galerijo
Število obolelih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, se povečuje za sedem do devet na dan. Foto: Matej Družnik

Ljubljana – Zaradi vse več okužb bo vlada v prihodnjih dneh gotovo sprejela zadnje, še strožje ukrepe z oranžnega seznama. Vrata bodo morale začasno zapreti dejavnosti, ki so največja nevarnost za širjenje okužb.

Pred razglasitvijo epidemije imajo odločevalci na voljo še en nabor ukrepov z oranžnega seznama. Ta vključuje zaprtje posameznih občin ali regij, splošno prepoved obiskov v bolnišnicah in zavodih, zaprtje gostinskih lokalov, zaprtje centrov za fitnes in objektov za skupinske športe, omejitev delovanja frizerskih in kozmetičnih salonov, prepoved vseh javnih in kulturnih prireditev ter verskih obredov in porok v posameznih občinah ter zaprtje nenujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.
Infektologinja Bojana Beović, vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, meni, da bi morali dejavnosti, pri katerih se zbirajo ljudje zunaj gospodinjstva in delovnega mesta, čim prej zapreti. Po njenem mnenju so najbolj problematične športne aktivnosti v zaprtih prostorih, servisne dejavnosti in gostinstvo. »Zapiranje bi moralo trajati eno oziroma dve inkubacijski dobi, saj bi šele po tem času lahko ocenili, pri čem smo. Toliko že vemo o virusu, da lahko, če smo pri ukrepih učinkoviti in hitri, v tem obdobju epidemični val zmanjšamo ter ponovno odpremo dejavnosti,« je pojasnila.
 

Povečanje števila okužb v šolah


Vladni govorec Jelko Kacin je v svojem nagovoru dejal, naj se ljudje odločijo za individualno rekreacijo, ne za skupinsko. O nošenju mask je povedal, da je mogoče čas, da se jo nosi tudi na prostem. Vse je pozval, naj upoštevajo pravilo, da se za nekaj časa izognejo druženju in praznovanju, upoštevati je treba varnostno razdaljo ter higieno rok in kašlja.
Šole za zdaj sicer še ostajajo odprte, a je delež okuženih na področju vzgoje in izobraževanja 0,06-odstoten, posledično je v karanteni 0,9 odstotka zaposlenih in otrok. Ministrico Simono Kustec skrbi povečevanje števila okužb med zaposlenimi v osnovnih šolah in dijaki srednjih šol, zato je pozvala k preventivnemu ravnanju. Če bi se število okužb v šolah zelo povečalo, bi jih po besedah ministrice, če bi bilo treba, tudi zaprli, še preden bi za državo začeli veljati ukrepi z rdečega seznama. »A trenutno smo daleč od tega,« je dodala.

Bodo pa kmalu na robu zmogljivosti v bolnišnicah. Na ljubljanski infekcijski kliniki, kjer sprejemajo le še bolnike s covidom-19, so bile včeraj dopoldne proste še štiri navadne postelje. V Kliniki Golnik so kapacitete polno zasedene, po vsej državi primanjkuje novih postelj. »A ko govorimo o posteljah, ne mislimo na postelje kot material, ampak na ljudi, ki ob teh posteljah skrbijo za bolnike,« je pojasnila Beovićeva, ki se zaveda, kako velik problem bomo imeli v prihodnosti zaradi pomanjkanja ustreznega zdravstvenega kadra. Za enega bolnika, okuženega z novim koronavirusom, potrebujemo več osebja.

V zdravstvenih ustanovah po državi se pripravljajo na prerazporeditve, ponekod se te že intenzivno izvajajo, saj bo treba po oceni Beovićeve in glede na sedanjo epidemiološko sliko v 14 dneh zagotoviti 300 dodatnih postelj, včeraj jih je bilo zasedenih 172. »Po napovedih bi se to število lahko podvojilo že v osmih dneh in na to moramo biti pripravljeni,« je bila nedvoumna strokovnjakinja.
 

Kadrovska stiska


Oddelke za covid-19 odpirajo v vseh slovenskih bolnišnicah, ne morejo pa povsod zagotoviti intenzivnega zdravljenja, saj jim primanjkuje kadra. Že zdaj je jasno, da bo v primeru, ko bo za tovrstne bolnike potrebnih še več postelj, zastalo delo drugih programov. »Popolnoma nemogoče je bilo v teh mesecih pridobiti ter usposobiti povsem nove zdravstvene tehnike in zdravnike. Za delo s temi bolniki je treba opraviti številne tečaje, a ti so namenjeni že izučenim strokovnjakom, ki pa jih imamo omejeno število,« je bila v intervjuju za nacionalno televizijo jasna Beovićeva.

Osebja, ki ga je že tako premalo, zdaj težijo še okužbe z novim koronavirusom in odrejene karantene. V Splošni bolnišnici Celje se je z novim koronavirusom okužilo 14 medicinskih sester in trije zdravniki, ki so delali na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer sicer zdravijo tudi bolnike s covidom-19.
Eden od virov okužb je tudi ljubljanska ortopedska klinika, ki je predvidena za širjenje oddelkov za covid-19. Odprta je tudi možnost vzpostavitve velikega oddelka v Bolnišnici Topolšica.

Število obolelih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, se dnevno povečuje za sedem do devet. Vladnega govorca Kacina veseli, da bolnišnice za zdaj to obvladujejo brez večjih težav. Pokazale so, da so dovolj odzivne in da jim je uspelo zagotoviti dodatne zmogljivosti, izvajajo pa tudi dodatne prilagoditve, je dejal.


Polna zasedenost


Razmeram se sproti prilagajajo tudi v UKC Ljubljana. Na infekcijski kliniki je bilo danes zjutraj 42 bolnikov s covidom-19 na navadnih oddelkih, 12 na intenzivni terapiji, od teh jih je bilo deset bolnikov na ventilatorju, en je bil priključen na napravo za zunajtelesno oksigenacijo. Konec tedna so sprejeli šest ljudi samo v intenzivno enoto. Med hospitaliziranimi v intenzivni enoti niso samo starejši, najmlajši je star 44 let in je brez pridruženih bolezni.

Na Golniku je bilo danes 11 bolnikov na oddelku za covid-19 in dva na intenzivnem. »Za normalno obratovanje vseh oddelkov in ambulant smo polno zasedeni, ker smo imeli prejšnji teden dva okužena zaposlena in nekaj kolegov v preventivni karanteni. Ob normalnem delovanju klinike imamo na voljo deset postelj na oddelku za covid-19 in šest na intenzivnem. Kadrovsko trenutno še zmoremo,« so povedali. A v nobeni ustanovi ne vedo, kako dolgo bodo še zdržali, če se bodo razmere slabšale.


Medsebojna pomoč kot rešitev


Bolnišnica Sežana je drugim slovenskim bolnišnicam dala pomoč, saj bi v času največjega števila obolelih za covidom-19 lahko sprejela nekaj bolnikov za zdravljenje akutnih stanj. Z oddelka, na katerem imajo nastanitve, namenjene najtežjim akutnim bolnikom, so jih nekaj premestili v nižje oddelke. Prav tako so domov odpustili tiste bolnike s tega oddelka, ki so bili pri njih samo na rehabilitaciji, je poročal STA. V Sežani imajo pogoje tudi za sprejem bolnikov s covidom-19, vendar medicinska oprema ni primerna za njihovo oskrbo. Zato so se odločili, da pomagajo tako, da sprejemajo predvsem akutne internistične bolnike, torej take, ki imajo težave zaradi drugih bolezni, ne covida-19. Prednost bi imeli predvsem bolniki s pljučnimi obolenji.
Ustanove si tako medsebojno pomagajo, saj druge rešitve trenutno ni.

Preberite še:

Komentarji: